Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 69-3322/2003, stran 10722 DATUM OBJAVE: 16.7.2003
VELJAVNOST: od 31.7.2003 do 26.12.2008 / UPORABA: od 31.7.2003 do 26.12.2008
RS 69-3322/2003
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 27.12.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3322. Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija
Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o označbi geografskega porekla Kostelska rakija
o označbi geografskega porekla Kostelska rakija
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Kostelska rakija ter pogoje za njeno uporabo.
2. člen
(označevanje)
Kostelska rakija je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in tem pravilnikom.
Z označbo geografskega porekla Kostelska rakija se lahko označi le žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.
Glede na vrsto uporabljenega sadja se Kostelska rakija poimenuje kot jabolčno žganje, hruškovo žganje, slivovo žganje ali slivovka in sadno žganje ali sadjevec.
3. člen
(definicija)
Kostelska rakija je naravno žganje, ki je proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge, dobljene iz avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv, ki so pridelane in predelane na geografskem območju Kostela, določenem v 4. člena tega pravilnika.
4. člen
(geografsko območje)
Geografsko območje Kostela zajema Regijski park Kočevsko–Kolpa, ki na jugu meji na reko Kolpo in Hrvaško, na vzhodu na Občine Črnomelj, Semič in Dolenjske Toplice, na severu na Občino Žužemberk, na severozahodu na Ribnico in na zahodu na Občino Loški Potok.
5. člen
(kakovost sadja)
Kostelska rakija se prideluje iz plodov avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv, ki se tradicionalno pridelujejo na navedenem območju iz travniških nasadov. Sadje mora biti pravilne tehnološke zrelosti, zdravo, čisto in brez gnilobe. Tehnološka zrelost sadja se določi s pomočjo Streifovega indeksa (območje 0,05-0,20) z namenom, da sadje ni prezrelo in ne vsebuje več škroba.