Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in...

512. Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj

Na podlagi petega odstavka 23. člena, četrtega odstavka 28. člena, četrtega odstavka 31. člena, četrtega odstavka 34. člena, devetega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 36. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo) izdajata minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje

P R A V I L N I K
o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina)

Ta pravilnik določa:

-

merila za razvrstitev in označitev delovišč na nadzorovana in opazovana območja ter pogoje dela in obveznosti delodajalca na nadzorovanih in opazovanih območjih glede nadzora varstva pred sevanji,

-

merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev v kategoriji A in B glede na pričakovano izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) pri normalnem delu ter glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti,

-

pogoje, način izvajanja, obseg in pogostost ugotavljanja sevanja na delovnem mestu,

-

način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, ko neposredne meritve prejetih doz niso možne, vrsto in kakovost merilne opreme, način in obseg poročanja o rezultatih ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in o prejetih dozah v primerih izvajanja intervencijskih ukrepov in v primerih dovoljenega preseganja mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog ter način in čas hrambe podatkov ugotavljanja izpostavljenosti delavcev, ki ga mora zagotoviti delodajalec,

-

obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente,

-

organizacijsko zasnovo enote varstva pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih ter pogoje za kakovost opreme, obseg in vsebine njenega dela,

-

seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih,

-

obseg, vsebine ter pogoje seznanjanja, usposabljanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov,

-

obveznosti imetnikov dovoljenj in zunanjih izvajalcev sevalnih dejavnosti glede varstva pred sevanji zunanjih delavcev ter način posredovanja in shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti v centralni evidenci osebnih doz.

2. člen

(pojmi)

(1)

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

Administrativni ukrepi so ukrepi, ki preprečujejo, da bi oseba, ki nima vstopa v nadzorovano območje, vanj vstopila. Administrativni ukrepi so lahko dovolilnice za dostop ali sistem pooblastil.

2.

Aktivni delci so prosti, naelektreni in gibljivi radioaktivni delci z aktivnostjo, ki povzroča visoke hitrosti doz.

3.

Dejavnosti, ki jih izvaja zunanji delavec, so katerakoli dela ali naloge, ki jih zunanji delavec izvaja v nadzorovanem območju, za katerega je odgovoren imetnik dovoljenja.

4.

Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da služi kot referenca.

5.

Imetnik dovoljenja je pravna ali fizična oseba, odgovorna za nadzorovano ali opazovano območje, v katerem delavci, praktikanti ali študenti izvajajo dejavnosti.

6.

Osebna varovalna oprema so pripomočki, ki jih delavec nosi na sebi, z njimi rokuje ali jih kako drugače uporablja za zmanjšanje njegove izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.

7.

Pasivni dozimeter je merilnik doze, pri katerem sta detektor in merilni del ločena. Ionizirajočemu sevanju je izpostavljen samo detektor, dozo pa ovrednotimo šele po odčitavanju v merilnem sistemu. Pasivni dozimetri so lahko filmski, luminiscenčni ali elektronski.

8.

Sledljivost je lastnost merilnega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.

9.

Umerjanje (kalibracija) je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem, oziroma vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni, pod določenimi pogoji.

10.

Zunanji delavec je delavec pri zunanjem izvajalcu sevalne dejavnosti, ki za imetnika dovoljenja izvaja katerekoli dejavnosti v nadzorovanem območju. Zunanji delavec je lahko tudi praktikant ali študent, ki se usposablja ali uči opravljanja posebnih strokovnih opravil pri izvajalcu sevalne dejavnosti.

(2)

Drugi pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (v nadaljnjem besedilu: ZVISJV).

POSEBNE DOLOČBE

I. MERILA ZA RAZVRSTITEV DELOVIŠČ, POGOJI DELA IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA NA OPAZOVANIH IN NADZOROVANIH OBMOČJIH

3. člen

(razvrstitev območij)

(1)

Območja, kjer so delavci ali druge osebe izpostavljene ionizirajočim sevanjem, delimo na nadzorovana in opazovana območja, glede na pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti.

(2)

V nadzorovanih in opazovanih območjih je potrebno izvajati ukrepe varstva pred sevanji glede na vrsto virov ionizirajočih sevanj (v nadaljnjem besedilu: vir sevanja) in velikost tveganja, povezanega z njimi. Obseg ukrepov varstva pred sevanji, ugotavljanja izpostavljenosti delavcev, ter nadzorne meritve sevanja na nadzorovanih in opazovanih območjih, njihova vrsta in kakovost, morajo biti v skladu s tveganjem zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem pri posameznem delu.

(3)

Delodajalec mora pisno opredeliti svoje odgovornosti v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih območjih in s tem seznaniti delavce.

4. člen

(nadzorovana območja)

(1)

Nadzorovana območja so tista, kjer:

-

lahko letna efektivna doza za posameznega delavca preseže 6 mSv,

-

lahko letna ekvivalentna doza za očesne leče preseže 45 mSv,

-

lahko letna ekvivalentna doza za dlani, roke, podlakti ali kožo preseže 150 mSv,

-

je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od ali enaka 3 µSv/h,

-

je največja trenutna hitrost doze večja od ali enaka 60 µSv/h,

-

obstaja nevarnost razširjanja radioaktivnih snovi, ki bi povzročile kontaminacijo nad predpisanimi mejami ali

-

se izvajajo radioterapevtski posegi.

(2)

Delodajalec mora v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji iz 27. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) določiti meje nadzorovanega območja in ga, kjer je to mogoče in smiselno, fizično, sicer pa na drug ustrezen način, ločiti od ostalih območij. Če gre za premični vir sevanja, razmeji nadzorovana območja delodajalec na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir sevanja deluje. Razmejitev nadzorovanih območij mora biti vključena v oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji iz 24. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: ocena varstva izpostavljenih delavcev).

(3)

Delodajalec mora zagotoviti pisne postopke za nadzorovanje nadzorovanega območja. Če gre za premični vir, mora delodajalec voditi evidenco nadzorovanih območij.

(4)

Delodajalec mora na robu nadzorovanega območja in na drugih primernih vidnih mestih namestiti oznake, ki opozarjajo na nadzorovano območje, nevarnost sevanja, lastnosti vira v tem območju in tveganje povezano s tem virom. Osnovni simbol, s katerim se opozarja na nevarnost sevanja je določen v predpisu, ki določa pravila ravnanja in pogoje za uporabo posameznih virov sevanja ter ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki virov sevanja.

5. člen

(dostop v nadzorovana območja)

(1)

Delodajalec mora z administrativnimi postopki, kot so dovolilnice za delo, in fizičnimi ovirami, ključavnicami, avtomatskimi zapahi in drugimi ustreznimi sredstvi, zagotoviti, da je dostop v nadzorovano območje omejen.

(2)

Dostop je dovoljen le osebam, ki:

-

so seznanjene s tveganjem, ki je povezano z delom,

-

imajo ustrezno znanje o zaščitnih ukrepih varstva pred ionizirajočimi sevanji, ki jih je potrebno izvajati pri delu,

-

so seznanjene s pisnimi navodili iz 6. člena tega pravilnika,

-

so na podlagi zdravniškega pregleda sposobne opravljati dela in naloge, pri katerih so izpostavljene ionizirajočim sevanjem,

-

so vključene v osebno dozimetrijo.

(3)

Druge osebe lahko vstopijo v nadzorovano območje izjemoma in le v spremstvu oseb iz prejšnjega odstavka.

(4)

Če obstaja nevarnost razširjanja radioaktivne kontaminacije iz nadzorovanega območja, jo mora delodajalec z razumnimi ukrepi preprečiti. Če to sledi iz ocene varstva izpostavljenih delavcev, mora namestiti

a)

na vstopnih mestih:

-

zaščitno obleko in osebno varovalno opremo,

-

merilne naprave,

-

ustrezne shrambe za shranjevanje osebne obleke,

b)

na izstopnih mestih:

-

opremo za merjenje kontaminacije kože, obleke in obutve,

-

opremo za merjenje kontaminacije predmetov in snovi oziroma aktivnosti aktiviranih predmetov in snovi, ki se iznašajo iz nadzorovanega območja,

-

umivalnice (tuše) za osebno dekontaminacijo,

-

ustrezne shrambe za shranjevanje kontaminirane zaščitne obleke in opreme.

(5)

Če obstaja verjetnost, da se v nadzorovanem območju nahajajo aktivni delci, mora delodajalec z razumnimi ukrepi dodatno omejiti območje z aktivnimi delci in preprečiti njihovo razširjanje.

6. člen

(pisna navodila)

(1)

Delodajalec mora zagotoviti pisna navodila za varno delo v nadzorovanem območju. Pisna navodila morajo vsebovati opis poteka dela, zaščitne ukrepe za delavce, ki delajo v omenjenem območju, ukrepe v primeru izrednega dogodka ter imena in naloge odgovornih oseb za varstvo pred sevanji iz 35. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba za varstvo pred sevanji) ter imena pooblaščenih izvedencev iz varstva pred sevanji. Izdelana morajo biti glede na vrsto in lastnosti vira sevanja ter dela s tem virom v jeziku, ki ga delavec razume. Navodila morajo biti na razpolago na delovnem mestu, ločena za vsak vir ali opravilo posebej.

(2)

Delodajalec mora zagotoviti, da delo poteka po navodilih iz prejšnjega odstavka in so z njimi seznanjeni delavci in druge osebe, ki so lahko izpostavljene sevanju v nadzorovanih območjih.

(3)

Delodajalec mora redno preverjati ustreznost navodil in seznanjati delavce s spremembami postopkov in administrativnih ukrepov v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji.

7. člen

(opazovana območja)

(1)

Opazovana območja so območja:

-

kjer omejevanje dostopa ni potrebno, potreben pa je redni nadzor,

-

je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od 0,5 µSv/h in manjša od 3 µSv/h ali

-

je največja trenutna hitrost doze večja od 3 µSv/h in manjša od 60 µSv/h.

(2)

Delodajalec mora v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji določiti meje opazovanega območja. Če gre za premični vir, razmeji opazovana območja delodajalec na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir sevanja deluje. Razmejitev opazovanih območij mora biti vključena v oceno varstva izpostavljenih delavcev.

(3)

Delodajalec mora, kadar je to primerno, izdelati pisna navodila za varno delo v opazovanem območju, pri čemer smiselno upošteva določbe prejšnjega člena.

(4)

Če to sledi iz ocene varstva izpostavljenih delavcev, mora delodajalec opazovano območje na vidnih mestih označiti z oznakami, ki opozarjajo na opazovano območje, na vrsto vira v tem območju in na tveganje povezano z njim.

8. člen

(nadzorne meritve v nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih izvaja delodajalec)

(1)

Delodajalec mora preverjati ravni ionizirajočega sevanja, kontaminacijo delovnega okolja in delovne razmere (v nadaljnjem besedilu: nadzorne meritve) v nadzorovanih in opazovanih območjih. Preverjanje mora biti zadostno, da se ocenijo:

-

vse delovne razmere, ki se nanašajo na izpostavljenost ionizirajočim sevanjem na delovnih mestih,

-

hitrost doze v nadzorovanih in opazovanih območjih, kjer je to primerno, pa tudi:

-

hitrost doze, naravo in vrsto sevanja,

-

koncentracija radionuklidov v zraku ter vrsta, fizikalna in kemična sestava radioaktivne snovi,

-

površinska kontaminacija ter vrsta, fizikalna in kemična sestava radioaktivne snovi.

(2)

Delodajalec izdela v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji program izvajanja nadzornih meritev, ki določi:

-

merjene količine,

-

kraj, čas in pogostost meritev,

-

merske metode in postopke,

-

merilno opremo ter pogostost preverjanja opreme in umerjanja,

-

referenčne ravni sevanja in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, če so presežene. Program izvajanja nadzornih meritev je sestavni del ocene varstva izpostavljenih delavcev.

(3)

Delodajalec mora zagotoviti, da ima osebje, ki izvaja nadzorne meritve, na voljo pisna navodila in je ustrezno usposobljeno za izvajanje meritev.

(4)

Delodajalec mora hraniti rezultate meritev vsaj dve leti in z njimi seznaniti delavce. Kjer je to potrebno, se rezultati lahko uporabijo za oceno individualne doze delavca. V tem primeru je delodajalec dolžan hraniti rezultate skladno s določili petega odstavka 33. člena ZVISJV.

9. člen

(merilna oprema)

(1)

Delodajalec je za izvajanje nadzornih meritev iz prejšnjega člena dolžan zagotoviti merilno opremo ustrezne kakovosti glede na namen uporabe, o čemer se posvetuje s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji.

(2)

Ustreznost merilne opreme se dokazuje z listinami o skladnosti z mednarodnimi standardi, ki jih je kot slovenske standarde na področju posamezne vrste merilne opreme privzel Slovenski inštitut za standardizacijo. Listine, iz katerih je razvidna skladnost s standardi, mora zagotoviti dobavitelj merilne opreme. Listine o skladnosti merilne opreme z ustreznimi standardi, izdane v tujini, veljajo, če so bile izdane v skladu z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki jih je sklenila ali k njim pristopila Republika Slovenija. Če dobavitelj ne predloži listin o skladnosti merilne opreme, ki jih je izdala pooblaščena institucija v Evropski uniji oziroma v Evropskem gospodarskem prostoru, se skladnost s standardi preveri v laboratoriju iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Laboratorij, ki opravi preverjanje, izda o tem listino o skladnosti.

(3)

Delodajalec mora zagotoviti, da je merilna oprema, ki jo uporablja za izvajanje nadzornih meritev, pred prvo uporabo umerjena na način, ki zagotavlja sledljivost. Delodajalec mora preverjati merilno opremo v rednih obdobjih na način, s katerim zagotovi, da merilna oprema daje ponovljive rezultate v okviru navedene natančnosti pri znanih in vnaprej določenih pogojih. Po vsakem popravilu, sicer pa v rednih obdobjih, določenih v programu izvajanja nadzornih meritev, mora delodajalec zagotoviti umeritev na način, ki zagotavlja sledljivost. Delodajalec mora voditi dnevnik preverjanj merilne opreme ter hraniti dokumentacijo o merilni opremi, popravilih opreme in umerjanjih.

(4)

Merilna oprema iz prejšnjega odstavka je umerjena na način, ki zagotavlja sledljivost, če umerjanje izvede:

-

laboratorij pravne osebe, ki ga je Urad RS za meroslovje priznal za nosilca referenčnega etalona na področjih, ki so predmet tega pravilnika;

-

laboratorij, ki ima veljavno akreditacijsko listino Slovenske akreditacije za izvedbo umerjanj na področjih, ki so predmet tega pravilnika;

-

drug laboratorij, katerega usposobljenost priznava Slovenska akreditacija na podlagi večstranskih in dvostranskih sporazumov o medsebojnem priznavanju kalibracijskih certifikatov.

10. člen

(nadzorne meritve v nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih izvaja pooblaščeni izvedenec)

(1)

Ravni ionizirajočega sevanja, kontaminacijo delovnega okolja in delovne pogoje v nadzorovanih in opazovanih območjih preveri pooblaščeni izvedenec varstva pred ionizirajočimi sevanji v rednih časovnih razmikih:

-

najmanj enkrat na 6 mesecev v jedrskih, sevalnih in manj pomembnih sevalnih objektih,

-

najmanj dvakrat na leto pri dejavnostih iz drugega odstavka 45. člena ZVISJV, ki vključujejo izpostavljenost zaradi naravnih virov sevanja,

-

najmanj enkrat na tri leta za dejavnosti, ki vključujejo zgolj vire, za katere je dovolj vpis v register,

Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj

Časovnica