Zakon o planinskih poteh (ZPlanP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Ta zakon ureja pogoje za gradnjo, vzdrževanje in označevanje planinskih poti, pogoje za njihovo nemoteno in varno uporabo ter druga vprašanja, povezana s planinskimi potmi.

Pri gradnji, vzdrževanju in označevanju planinskih poti ter omogočanju njihove nemotene in varne uporabe se uporabljajo predpisi, ki urejajo rabo gozdov, urejanje prostora, graditev objektov, ohranjanje narave, evidentiranje nepremičnin in stvarnopravna razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

Planinske poti so javnega značaja.

Uporabniki imajo pravico, da planinske poti uporabljajo za hojo, tek ali plezanje, skrbniki pa imajo pravico in dolžnost, da planinske poti vzdržujejo in označujejo z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme.

Lastnik oziroma lastnica zemljišča (v nadaljnjem besedilu: lastnik zemljišča), preko katerega poteka planinska pot, mora uporabnikom dopustiti, da jo uporabljajo za hojo, tek ali plezanje, skrbniku pa, da jo vzdržuje in označuje z risanjem markacij in postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme.

Uporabnik je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se zaradi njegove hoje, teka ali plezanja po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega poteka in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela škoda ali ogroža druge uporabnike.

Skrbnik mora planinsko pot vzdrževati tako, da se ne spreminjajo reliefne in krajinske značilnosti območja, na katerem poteka in ne poslabšujejo vodne, gozdne, habitatne in kmetijske razmere zemljišča, preko katerega poteka in tudi ne poslabšuje obstoječe stanje okolja, njeno označevanje z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme pa mora izvajati samo tako, kot je to določeno s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Planinska pot, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del zemljiške parcele, preko katere poteka.

Površino dela zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel, izražena v m2, na katerih je neodmerjena planinska pot, izračuna pristojna planinska zveza tako, da izmeri traso planinske poti, prikazano na geodetskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: prostorski prikaz planinske poti) in izdelano skladno s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, to dolžino, izračunano v metrih, pa nato pomnoži s faktorjem 1,5 m.

Ko je površina dela zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel, na katerih je neodmerjena planinska pot, izračunana na način iz prejšnjega odstavka, vloži pristojna planinska zveza na krajevno pristojno geodetsko upravo (v nadaljnjem besedilu: pristojni geodetski organ) zahtevo, da se trasa planinske poti in njena površina evidentira v zemljiškem katastru z dejansko rabo neplodno zemljišče, tej zahtevi pa priloži prostorski prikaz planinske poti, podatek o površini iz prejšnjega odstavka in potrdilo iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

Sprememba dejanske rabe neplodnega zemljišča iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost.

Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškoduje sebe ali drugega.

V informacijskem gradivu o planinskih poteh, planinskih vodnikih ter na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske poti, mora biti zapisano opozorilo, da uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Opozorilo mora biti zapisano v slovenskem jeziku ter v najmanj treh drugih uradnih jezikih Evropske unije.

Planinske poti se označujejo s Knafelčevimi markacijami in z usmerjevalnimi tablami. Knafeljčeva markacija je bela pika obdana z rdečim kolobarjem, katere premer je med 8 in 10 cm, razmerje med širino rdečega kolobarja in belo piko pa je v prečnem prerezu 1 : 2.

Planinska pot je označena tudi z oznakami, ki so namenjene informiranju uporabnikov o planinski poti in njeni zahtevnosti ter olajšanju orientacije in je lahko opremljena tudi s skrinjicami z vpisnimi knjigami in žigi, na izpostavljenih mestih pa tudi z varovalno opremo.

Za risanje markacij in postavljanje usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme je potrebno pridobiti soglasje lastnika nepremičnin, na katerih se rišejo takšne markacije in na katerih se postavljajo usmerjevalne table, skrinjice in varovalna oprema.

Soglasje lastnika iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če se markacije, usmerjevalne table in varovalno opremo obnavlja ali če se usmerjevalne table, skrinjice in varovalna oprema zaradi dotrajanosti nadomešča z novo.

Minister oziroma ministrica, pristojna za prostor (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za prostor), v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za šport), podrobneje določi obliko in barve Knafelčeve markacije in usmerjevalnih tabel, način in pogoje risanja markacij in postavljanja usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme na planinskih poteh ter njihovo označevanje in opremljanje.

Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake iz 6. člena tega zakona.

Če je markacija narisana oziroma je usmerjevalna tabla, skrinjica ali druga oznaka iz 6. člena tega zakona pritrjena na steno stavbe ali kakšno drugo grajeno konstrukcijo, pa se namerava takšna stavba oziroma konstrukcija odstraniti ali če jo je potrebno, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, porušiti, mora izvajalec takšnih del pred njihovo izvedbo poskrbeti za ustrezno nadomestno markacijo, usmerjevalno tablo, skrinjico oziroma oznako.

Določbe prejšnjega odstavka o nadomestitvah veljajo tudi v primeru, če je markacija narisana oziroma je usmerjevalna tabla, skrinjica ali druga oznaka iz 6. člena tega zakona pritrjena na drevo, pa se namerava takšno drevo skladno s predpisi, ki urejajo gozdarstvo, posekati.

Planinske poti so glede na tehnično zahtevnost kategorizirane v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti. V informacijskem gradivu o planinskih poteh, vodnikih ter na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske poti, mora biti označena tudi njihova kategorija.

Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za šport, določi način prostorskega prikaza planinskih poti in njihovega označevanja v informacijskih gradivih o planinskih poteh ter na turističnih tablah in zemljevidih.

Minister, pristojen za šport, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, podrobneje določi način kategoriziranja planinskih poti po zahtevnosti.

Prostorski prikaz planinskih poti s kategorizacijo posreduje pristojna planinska zveza v potrditev ministrstvu, pristojnemu za prostor.

O skladnosti prostorskega prikaza planinskih poti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, se izda potrdilo. To potrdilo izda ministrstvo, pristojno za prostor, če ugotovi, da je prostorski prikaz planinskih poti izdelan v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

Planinskim potem v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona določi ustrezno kategorijo pristojna planinska zveza in o tem izda potrdilo. Kategorija planinske poti se evidentira v prostorskem prikazu planinskih poti.

Poti, ki jih opredeljuje prostorski prikaz planinskih poti, pridobijo status planinskih poti po tem zakonu po izdaji potrdila iz drugega odstavka tega člena.

Potrjeni prostorski prikaz planinskih poti in njihova kategorizacija se lahko spremeni, in sicer po postopku, ki je s prejšnjimi odstavki tega člena predpisan za njegovo potrditev.

S potrditvijo predlaganih sprememb se lahko status določene planinske poti odvzame ali spremeni njena kategorija oziroma njen prostorski prikaz, lahko pa tudi določena pot, ki še ni kategorizirana kot planinska pot, pridobi status planinske poti in hkrati določi njena kategorija ter njen prostorski prikaz.

O prostorskem prikazu planinskih poti in njihovi kategorizaciji in o planinskih društvih oziroma pravnih in fizičnih osebah, ki v skladu s tem zakonom nastopajo kot skrbniki posameznih planinskih poti, se vzpostavi in vodi javna evidenca (v nadaljnjem besedilu: evidenca o planinskih poteh).

Evidenco o planinskih poteh na podlagi podatkov o prostorskem prikazu planinskih poti in njihovi kategorizaciji in o planinskih društvih oziroma pravnih in fizičnih osebah, ki v skladu s tem zakonom nastopajo kot skrbniki posameznih planinskih poti, ki mu jih posreduje pristojna planinska zveza, skladno s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem, vzpostavi, vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za prostor.

Podatke iz prejšnjega odstavka vpiše ministrstvo, pristojno za prostor, v evidenco o planinskih poteh, če je o skladnosti prostorskega prikaza planinskih poti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, izdano potrdilo iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če je o skladnosti kategorizacije planinskih poti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, izdano potrdilo iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona in če je o planinskih društvih oziroma pravnih in fizičnih osebah, ki v skladu s tem zakonom nastopajo kot skrbniki posameznih planinskih poti, izdano potrdilo iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, v nasprotnem primeru pa vpis z odločbo v celoti ali delno zavrne.

Vlada podrobneje določi način posredovanja podatkov iz drugega odstavka tega člena ter način vzpostavitve, vsebino in način vodenja evidence o planinskih poteh.