DeUDIEU – Deklaracija o usmeritvah za delovanje...

1391. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005 (DeUDIEU)

Na podlagi 13. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 2005 sprejel

D E K L A R A C I J O
O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EU V LETU 2005 (DeUDIEU)

Republika Slovenija si bo pri delovanju v okviru Evropske unije v letu 2005 prizadevala za uresničevanje naslednjih prioritet:

IZVAJANJE LIZBONSKE STRATEGIJE

(1)

Slovenija se zaveda resnosti udejanjanja zastavljenih ciljev Lizbonske strategije in nujnosti okrepitve zavezanosti institucij EU in vseh držav članic za njeno izvajanje. Ob tem se Slovenija strinja, da splošna usmeritev razvoja v okviru strateško postavljenih ciljev Lizbonske strategije, ki pomeni izpeljavo zelo zahtevnega svežnja družbeno-ekonomskih reform, ostaja primerna in je ni potrebno spreminjati, pač pa je potrebno spremeniti pristop k uresničevanju teh ciljev. V tem okviru je treba jasno opredeliti povečanje rasti in zaposlovanja kot prednostni nalogi, ki sta ključni za razvojni preboj EU; hkrati pa naj se v največji možni meri dosega tudi cilje na področjih socialne kohezije in okolja. Opredeljene prednostne cilje je potrebno ustrezno podpreti z naslednjo finančno perspektivo. Pomembno je doseganje ciljev v celotni Uniji, zato bi morali tudi sredstva, ki so namenjena povečanju ekonomske kohezije v EU, prednostno usmeriti k ukrepom, ki hkrati podpirajo doseganje lizbonskih ciljev.

(2)

Slovenija se zavzema za izboljšanje upravljanja Lizbonske strategije ter zagovarja potrebo po ustreznih organizacijskih spremembah na nacionalni in na evropski ravni. Slovenija podpira pobudo, da države članice določijo nacionalnega koordinatorja za izvajanje Lizbonske strategije. V ta namen bo Slovenija čim prej določila odgovornega funkcionarja za koordinacijo aktivnosti izvajanja Lizbonske strategije. Pri tem je pomembna tudi vključitev nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev ter nevladnih organizacij.

(3)

Snovanje nacionalnega akcijskega programa za Lizbonsko strategijo kot vseobsegajočega nacionalnega programa, ki bi zaobjel in ob tem tudi nadomestil ostale oblike poročanja s posameznih področij, prav gotovo pomeni način, ki bi lahko prinesel sistem boljše koordinacije med posameznimi politikami. Slovenija bo pri oblikovanju nacionalnega akcijskega programa za Lizbonsko strategijo upoštevala Strategijo razvoja Slovenije.

(4)

Ob tem Slovenija zagovarja stališče, da najboljša rešitev za učinkovitejše usklajevanje na evropski ravni še zmeraj ostaja odprta metoda koordinacije. Nadaljuje naj se s primerjanjem uspešnosti držav pri doseganju ciljev in nadaljnji uporabi strukturnih indikatorjev, pri čemer pa mora biti dovolj prostora tudi za kvalitativne ocene.

POGAJANJA O NASLEDNJI FINANČNI PERSPEKTIVI

(1)

Pogajanja o naslednji finančni perspektivi EU so eno najpomembnejših področij delovanja Slovenije v evropskih institucijah v letu 2005. Finančna perspektiva pomeni dogovor o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkih EU za večletna obdobja in tako predstavlja temeljni okvir za evropske politike v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pogajanja o naslednji finančni perspektivi imajo poleg finančnega tudi izrazito horizontalen politični značaj, saj se v pogajanjih opredeljujejo pogoji za nadaljnji razvoj EU, njenih skupnih politik ter odnosa držav članic do le-teh. Pomen pogajanj poudarja dejstvo, da bo od razpleta pogajanj odvisen tudi neto proračunski položaj Slovenije v odnosu do proračuna EU.

(2)

Slovenija si prizadeva za takšen obseg in strukturo naslednje finančne perspektive EU, ki bo na eni strani omogočala Uniji, da se v naslednjih letih učinkovito sooča z izzivi notranje kohezije, konkurenčnosti in njenega nadaljnjega razvoja, na drugi strani pa bo omogočala Sloveniji, da bo lahko iz proračuna EU črpala več sredstev, kot bo v njega vplačevala. Za Slovenijo je pri tem najpomembnejša ureditev na področju kohezijske politike, ki bo morala prispevati k zmanjševanju teritorialnih, socialnih in ekonomskih razlik razširjene Unije ter s tem omogočiti učinkovito integracijo novih držav članic. Slovenija si prizadeva tudi za to, da bo v evropskem proračunu predviden zadosten obseg sredstev za izvajanje Lizbonske strategije ter za nadaljnje prestrukturiranje sredstev skupne kmetijske politike v smeri soočanja z novimi izzivi, povezanimi s pridelavo zdrave hrane in zaščito zdravja ljudi, kar pomeni povečano podporo ukrepom razvoja podeželja. Slovenija si nadalje prizadeva za primeren obseg sredstev, namenjenih krepitvi vloge EU kot globalnega partnerja ter vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, kar vključuje predvsem skupno financiranje varovanja zunanje meje EU.

(3)

Slovenija se bo zavzemala za skupni obseg proračuna Evropske unije v skladu s temeljnim predlogom Evropske komisije, predvsem v korist doseganja ciljev Lizbonske strategije in kohezije.

(4)

Zaradi učinkovitega udejanjanja finančnih tokov je za Slovenijo pomembno, da se pogajanja končajo skladno s časovnico iz Večletnega strateškega programa EU. Večletni program predvideva, da naj bi države članice v času luksemburškega predsedovanja dosegle dogovor o obsegu in strukturi izdatkov, medtem ko naj bi zakonodajo, ki opredeljuje posamezne politike in programe Skupnosti, sprejemale še do konca leta 2005. Zgodnji sprejem naslednje finančne perspektive bo Sloveniji omogočal pravočasno pripravo programov in, tudi zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil Pakta stabilnosti in rasti, obravnavo tistih negativnih fiskalnih učinkov, ki bodo posledica pogojev za črpanje povečanega obsega evropskih sredstev. To bi Sloveniji omogočilo nemoten začetek črpanja sredstev v letu 2007 in s tem realizacijo dogovorjenih finančnih tokov. V kolikor v času luksemburškega predsedovanja ne bo dosežen dogovor o naslednji finančni perspektivi, je za Republiko Slovenijo pomembno, da na podlagi posebne izjave, ki jo je v času predpristopnih pogajanj pripravila za pristopno konferenco in v kateri je zapisano, da želi kot članica nadaljevati pogovore z Evropsko komisijo o delitvi na regije, nadaljuje pogovore o delitvi na regije in na podlagi že pripravljenih pogajalskih izhodišč za teritorialno delitev doseže, da bo Slovenija na ravni NUTS-2 (evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot) razdeljena na tri kohezijske regije. Z vidika EU pa je pravočasni sprejem naslednje finančne perspektive pomemben tudi zato, da se lahko neobremenjeno sooči z nadaljnjimi izzivi v naslednjem letu, kot so ratifikacijski postopki Pogodbe o Ustavi za Evropo ter začetek pogajanj s Turčijo.

UČINKOVITA PORABA DODELJENIH KOHEZIJSKIH SREDSTEV UNIJE

(1)

Položaj Slovenije kot neto prejemnice sredstev iz evropskega proračuna je tako v obstoječem kot tudi v naslednjem finančnem obdobju močno odvisen od učinkovite porabe dodeljenih sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU. Učinkovitost porabe je nenazadnje tudi eden ključnih argumentov za dodelitev ugodne višine sredstev kohezijske politike v okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2007–2013.

(2)

Učinkovito izvajanje Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, projektov Kohezijskega sklada v obdobju 2004–2006, programov pobud skupnosti INTERREG (A, B in C) in EQUAL ter s tem zagotavljanje kar najvišje porabe dodeljenih sredstev kohezijske politike EU je tako tudi v letu 2005 ena ključnih prioritet naše države.

(3)

Slovenija se bo v letu 2005 posvetila predvsem intenzivni pripravi zadostnega števila kakovostnih projektov s strani državnih organov, lokalnih skupnosti, socialnih in drugih nevladnih partnerjev, tako za kratkoročno kot srednjeročno obdobje, ter posledično njihovemu čimprejšnjemu začetku in učinkovitemu izvajanju. V ta okvir sodijo tako dodatna krepitev administrativne usposobljenosti organov, vključenih v koordinacijo, izvajanje in nadzor projektov omenjenih skladov kot tudi okrepljeno obveščanje omenjenih partnerjev o možnostih sofinanciranja projektov s strani Evropske unije ter njihovo izobraževanje z namenom učinkovite priprave in izvajanja večjega števila kakovostnih projektov.

(4)

Slovenija si bo prizadevala za učinkovitejše pridobivanje in koriščenje čim večjega obsega sredstev Evropske unije.

(5)

Slovenija bo pospešila priprave za čimprejšnjo regionalno organiziranost države.

NADALJEVANJE PRIPRAV NA PREVZEM EVRA

(1)

Z vstopom v mehanizem menjalnih tečajev ERM II 28. junija 2004 je Slovenija naredila pomemben korak k uresničitvi cilja, da bi evro prevzela v začetku leta 2007. Za izpolnitev kriterijev za sprejem evra je potrebno nadaljnje restriktivno in usklajeno delovanje ekonomskih politik Vlade RS in Banke Slovenije. Le-ti sta se s Programom vstopa v ERM II in prevzema evra k takemu delovanju zavezali. Edino tako lahko pričakujemo dosego takšnih makroekonomskih kazalcev, ki bodo v skladu z maastrichtskimi kriteriji. Ključni za doseganje maastrichtskih kriterijev bosta v prihodnje restriktivna fiskalna in dohodkovna politika, ob tem pa okrepljen finančni nadzor ter izvajanje strukturnih reform. V skladu s Programom vstopa v ERM II in prevzema evra sta Vlada RS in Banka Slovenije izrazili svoje zavedanje, da bo morala Banka Slovenije v času sodelovanja v ERM II s svojo denarno politiko zagotavljati stabilnost nominalnega tečaja. Zato bosta za makroekonomsko stabilnost ter za nadaljevanje zniževanja inflacije morali prispevati fiskalna in dohodkovna politika. Svet EU spremlja delovanje držav članic na področju ekonomskih politik in v sklopu koordinacije le-teh vsako leto ocenjuje njihove konvergenčne programe. Glede na to, da je naslednje kratkoročno obdobje tudi že del referenčnega obdobja, v katerem se bo ocenjevalo izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, se Slovenija zaveda, da mora zagotoviti takšne makroekonomske politike, ki bodo pripeljale do doseganja maastrichtskih kriterijev. Slovenija je tako v začetku januarja 2005 Evropski komisiji predstavila dopolnitev Konvergenčnega programa, katerega temeljni cilj je zagotovitev pogojev za prevzem evra v začetku leta 2007.

(2)

Ob zagotavljanju potrebnih ekonomskih pogojev za prevzem evra bo Slovenija v letu 2005 nadaljevala tudi tehnične priprave za zamenjavo valute.

NADALJEVANJE PRIPRAV NA VZPOSTAVITEV ZUNANJE MEJE

(1)

Dokončna vzpostavitev zunanje meje EU in izvajanje učinkovitega nadzora na njej ter začetek sodelovanja v skupni vizumski politiki sta prioritetnega pomena tako za Slovenijo kot za EU. Slovenija bo v letu 2005 nadaljevala s projektom vzpostavitve zunanje meje EU za zagotovitev potrebne infrastrukture za izvajanje varnostnega, inšpekcijskega in carinskega nadzora. Ustanovila bo posebno projektno skupino, ki bo zadolžena za pravočasno izpolnjevanje schengenskih pogojev na področju vizumskega poslovanja.

(2)

V procesu priprav na vstop v schengenski sistem se Slovenija zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev in operativno delovanje novega schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in novega vizumskega informacijskega sistema (VIS). V okviru nadaljnje krepitve skupne vizumske politike Slovenija podpira predlog o ustanovitvi skupnih prijavnih centrov.

(3)

Nadalje se bo zavzemala za uveljavitev celotnega schengenskega pravnega reda v novih državah članicah takoj, ko bodo za to pripravljene, vendar najkasneje v letu 2007. Slovenija si bo prizadevala, da bo med prvimi novimi državami članicami vključena v proces schengenske evalvacije, kar bo omogočilo polno uveljavitev schengenskega pravnega reda v čim zgodnejšem možnem terminu.

(4)

V zvezi s problematiko zunanjih meja bo Slovenija še posebej sledila svojemu specifičnemu interesu pri pravnem urejanju obmejnega prometa na zunanjih mejah EU, ki bo odražal interese državljanov RS. Prizadevala si bo za to, da novi ukrepi EU ne bodo posegli v veljavne sporazume o obmejnem prometu in sodelovanju in v režime, ki so vzpostavljeni na njihovi osnovi.

NADALJEVANJE ŠIRITVENEGA PROCESA

(1)

Prioriteta Slovenije na področju širitve bodo pristopna pogajanja s sosednjo Hrvaško. Slovenija ima velik interes, da se Hrvaška čimprej prilagodi standardom EU na vseh področjih. V procesu pristopnih pogajanj s Hrvaško bo Slovenija zagovarjala spoštovanje vseh načel, ki so veljala v dosedanjih širitvah, nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev za članstvo ter ostalih pogojev, ki so v skladu s sklepi Evropskega sveta.

(2)

V okviru nadaljnjega širitvenega procesa EU bo Slovenija ob upoštevanju vseh sklepov Evropskega sveta z decembra 2004 pozorno spremljala tudi začetek pristopnih pogajanj s Turčijo.

SODELOVANJE Z DRŽAVAMI ZAHODNEGA BALKANA

(1)

Stabilnost in gospodarski razvoj Zahodnega Balkana sta v vitalnem interesu Republike Slovenije. Republika Slovenija si bo še naprej intenzivno prizadevala, da EU tej regiji nameni posebno pozornost, tako v realizaciji njihove evropske perspektive kot glede reševanja medsebojnih odprtih vprašanj. Prizadevala si bo za individualno obravnavo držav Zahodnega Balkana v skladu s sprejetimi obveznostmi in napredkom teh držav v procesu stabilizacije in pridruževanja EU. Ob tem bo Slovenija upoštevala dosežene različne formalne statuse držav Zahodnega Balkana pri njihovem odnosu do EU.

(2)

V perspektivi predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 bo Slovenija na področjih, na katerih proces stabilizacije in pridruževanja EU zastaja ali še ni na zadovoljivi ravni, vse države Zahodnega Balkana dodatno spodbujala. Poleg neposrednih političnih stikov in dejavnosti slovenskega gospodarstva bo Slovenija v največji možni meri uporabljala mehanizem medinstitucionalnega sodelovanja v okviru programa CARDS in nadaljevala z drugimi oblikami neposrednega razvojnega sodelovanja na bilateralni ravni. Tudi v prihodnje bo aktivno nudila konkretno pomoč državam regije, da uresničijo svoje evropske ambicije. S tem namenom je Vlada RS ustanovila Center za pomoč pri približevanju EU.

SODELOVANJE MED EU IN OVSE

(1)

Sodelovanje med EU in OVSE bo v letu 2005 za Slovenijo še posebej pomembno, saj bo kot predsedujoča OVSE prevzela soodgovornost za učinkovito reševanje določenih nerešenih vprašanj v državah regije Zahodnega Balkana in državah, ki so vključene v Evropsko sosedsko politiko.

(2)

Pri tem bo Slovenija poskušala zagotoviti čim večjo koherentnost med EU in OVSE ter si prizadevala za nadaljnjo krepitev njunega usklajenega nastopanja.

SODELOVANJE S STRATEŠKIMI PARTNERJI

(1)

Slovenija se bo še naprej zavzemala za koordinirano in učinkovito sodelovanje transatlantskih partnerjev v mednarodnih odnosih. Poglobljen transatlantski dialog je namreč pogoj za svetovno stabilnost in učinkovito reševanje kriznih situacij.

(2)

Prav tako bo za Slovenijo izredno pomembna krepitev odnosov med EU in Rusko federacijo kot strateškim partnerjem Unije. V interesu Slovenije je vsestransko poglobljeno sodelovanje EU z Rusko federacijo.

PRIPRAVE NA PREDSEDOVANJE SLOVENIJE EU

(1)

V skladu s sklepom decembrskega Evropskega sveta bo Slovenija predsedovala Svetu EU in Evropskemu svetu v prvi skupini držav skupaj z Nemčijo in Portugalsko, in sicer po naslednjem vrstnem redu: Nemčija v prvi polovici leta 2007, Portugalska v drugi polovici leta 2007 ter Slovenija v prvi polovici leta 2008. Priprave na predsedovanje EU so vsekakor eden izmed prioritetnih projektov slovenske države v tem in prihodnjih dveh letih. Dejstvo, da je bila Slovenija izbrana za predsedovanje že v letu 2008, predstavlja za Slovenijo priznanje in veliko priložnost, da utrdi svoj ugled kot država, ki je sposobna prevzeti svoj del odgovornosti za razvoj in stabilnost tako evropskega kontinenta kot širše mednarodne skupnosti. Predsedovanje bo pomembno prispevalo k prepoznavnosti in promociji Slovenije. Slovenija se bo na izzive, ki jih tako pomemben projekt ponuja na vsebinskem, organizacijskem, kadrovskem in finančnem področju, kar najbolje pripravila.

(2)

V letu 2005 bo Slovenija pripravila program priprav na predsedovanje, opredelila bo ključne naloge ter nosilce le-teh. Že v letošnjem letu bo začrtala smernice vsebinskega programa predsedovanja. Izdelala bo načrt kadrovskih virov, zagotovila ustrezno infrastrukturo za predsedovanje ter natančneje opredelila potrebna proračunska sredstva.

(3)

Pri obravnavi posameznih zadev EU in odločanju o stališčih se kot izhodišče upoštevajo tudi usmeritve in stališča, ki izhajajo iz gradiva "Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005", št. 008-05/04-3/2, ki je sestavni del te deklaracije.

PREDNOSTNE NALOGE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU EVROPSKE UNIJE V LETU 2005

i. UVOD

(1)

Slovenija je po večletnih pripravah na vključitev v Evropsko unijo (EU) maja 2004 izpolnila to osrednjo državno prioriteto in postala članica EU. V prvih mesecih članstva si je Slovenija prizadevala predvsem za učinkovito vključitev v EU. V tem okviru je nadaljevala s prilagajanjem slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji, usmerila se je v učinkovito vključitev v odločanje o zakonodajnih in drugih aktih EU ter se pripravljala na vstop v Evropsko monetarno unijo in na vzpostavitev zunanje meje. Pomemben del aktivnosti so predstavljala tudi pogajanja o naslednji finančni perspektivi, ukrepi za doseganje ciljev Lizbonske strategije, prizadevanja za učinkovito črpanje sredstev EU ter podpora nadaljnjemu širitvenemu procesu EU. V letu 2005 bo Slovenija nadaljevala z delom na večini prioritet iz lanskega leta, tem pa se v novem letu pridružujejo nekatere nove naloge.

(2)

V letu 2004 je vlada ključne prioritete Slovenije na področju evropskih zadev opredelila v Prioritetah Slovenije na področju evropskih zadev v letu 2004 in Prednostnih naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2004. Na tej osnovi je Državni zbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije sprejel Deklaracijo o stališčih za začetek delovanja Republike Slovenije v institucijah EU za leto 2004.

(3)

V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije je Vlada RS pripravila Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005. Ta postavlja smernice za sodelovanje Slovenije v postopkih oblikovanja in sprejemanja novih zakonodajnih aktov EU, torej evropskega pravnega reda v nastajanju. Hkrati daje smernice za delovanje Slovenije na drugih področjih sodelovanja Slovenije v EU, ki niso neposredno povezana z zakonodajnim postopkom, se pa z njim povezujejo oziroma dopolnjujejo.

(4)

Pričujoči dokument o Prednostnih nalogah Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 podrobneje določa prednostne naloge Slovenija po posameznih področjih delovanja EU in pomeni nadgradnjo splošnih političnih usmeritev, predstavljenih v Predlogu deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005.

(5)

Struktura dokumenta v grobem sledi Operativnemu programu Sveta za leto 2005, ki sta ga predložili luksemburško in britansko predsedstvo Sveta EU (Operational programme of the Council for 2005 submitted by the incoming Luxembourg and United Kingdom Presidencies). Vsebina gradiva sloni tudi na Večletnem strateškem programu Sveta EU 2004–2006, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2003 (Multiannual Strategic Programme). Ko bo Evropska komisija objavila Zakonodajni in delovni program Evropske komisije za 2005, bo dokument dopolnjen s tabelarnim seznamom zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov Evropske komisije za leto 2005. Komisija bo omenjeni dokument objavila predvidoma konec januarja 2005.

(6)

V uvodni del dokumenta je vključen kratek pregled načrtovanih aktivnosti Unije v letu 2005, sicer pa je gradivo razdeljeno na osem poglavij: (1) naslednja finančna perspektiva, (2) Lizbonska strategija, (3) Skupna kmetijska politika in ribištvo, (4) trajnostni razvoj, (5) vzpostavljanje območja svobode, varnosti in pravice, (6) nadaljnja širitev EU, (7) krepitev stabilnosti in blaginje v svetu, (8) Pogodba o Ustavi za Evropo. V vsakem vsebinskem sklopu so najprej predstavljene prednostne naloge, ki si jih je za leto 2005 zastavila EU. Tem sledijo prednostne naloge Slovenije na obravnavanem področju, kjer so v največji možni meri upoštevani politični, gospodarski, proračunski, socialni in okoljski vidiki.

ii. EVROPSKA UNIJA V LETU 2005

(1)

V letu 2005 bo EU v glavnem nadaljevala s projekti in nalogami, ki so se začela že v okviru predhodne Evropske komisije in Evropskega parlamenta v prejšnji sestavi.

(2)

Luksemburško predsedstvo v prvi polovici leta 2005 bodo zaznamovale predvsem ekonomske teme. Prednostna naloga predsedstva ob tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo bo priprava spomladanskega Evropskega sveta, ki bo posvečen vmesnemu pregledu izvajanja Lizbonske strategije. Od srečanja predsednikov vlad in držav se pričakuje, da bodo dali vnovičen političen zagon ambicioznemu cilju EU, da do leta 2010 postane najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Na podlagi Kokovega poročila, objavljenega novembra 2004, in letnega spomladanskega poročila Evropske komisije o konkurenčnosti bodo zaključki Evropskega sveta vsebovali priporočila in ukrepe, ki bi jih morale v obdobju naslednjih petih let sprejeti in izvajati države članice, da bi spodbudile rast in konkurenčnost evropskega gospodarstva ter zvišale stopnjo zaposlenosti.

(3)

Potem ko so bile v letu 2004 opravljene prve razprave o predlogu finančnega okvirja EU za obdobje 2007–2013, ki ga je februarja 2004 posredovala Komisija, ter o sklopu zakonodajnih in drugih predlogov, ki določajo programe in politike Skupnosti v tem obdobju, se bo v letu 2005 začela druga, intenzivnejša stopnja pogajanj za sprejem naslednje finančne perspektive. Države članice so na zasedanju Evropskega sveta decembra 2004 sprejele temeljna načela in smernice za nadaljnja pogajanja ter ponovno potrdile časovnico pogajanj, ki predvideva, da naj bi se na junijskem Evropskem svetu sprejel dokončen političen dogovor o skupni višini in razdelitvi finančnih sredstev po posameznih poglavjih za obdobje naslednjih sedmih let. Do konca leta 2005 naj bi se nato sprejela še ustrezna zakonodaja, ki bo omogočila izvajanje naslednje finančne perspektive.

(4)

V letu 2005 se bo pregledalo petletno delovanje Pakta stabilnosti in rasti. V okviru pregleda naj bi se med drugim poskušalo doseči dogovor med zagovorniki strogega upoštevanja pravil nadzora proračunske discipline držav evroobmočja in zahtevami nekaterih držav članic po večji prožnosti pri izvajanju le-teh. Reforma naj ne bi pomenila rahljanja pravil Pakta kot instrumenta javno-finančnega nadzora v državah članicah, temveč njihovo smiselno uporabo v različnih fazah gospodarskega cikla in ekonomskega položaja države nasploh.

(5)

Obe predsedstvi bosta nadaljevali proces širitve. Bolgarija in Romunija naj bi aprila 2005 podpisali pristopno pogodbo. Marca 2005 naj bi se začel pogajalski proces s Hrvaško. Ob predhodnem priznanju Cipra s strani Turčije naj bi se pogajalski proces s to najstarejšo državo kandidatko za članstvo v EU začel v oktobru 2005.

(6)

V letu 2005 bo EU velik poudarek namenila nadaljnjemu vzpostavljanju območja varnosti, svobode in pravičnosti, ki ga bo uresničevala z izvajanjem Haaškega programa. Poleg ukrepov za vzpostavitev evropskega azilnega in migracijskega sistema, skupnega upravljanja zunanjih meja, pravosodnega in policijskega sodelovanja, ostaja z vidika zagotavljanja varnosti ukrepanje proti terorizmu ena najpomembnejših prioritet. Med prednostne naloge EU v letu 2005 na tem področju, ki izhajajo iz Deklaracije in revidiranega Akcijskega načrta za boj proti terorizmu, sodijo naloge za boljšo izmenjavo informacij in podatkov, izdelava varnostnih ocen ter dokončanje medsebojnega ocenjevanja usposobljenosti držav članic za ukrepanje proti terorizmu, ukrepi proti radikalizaciji in rekrutiranju ter proti financiranju terorizma, zaščita infrastrukture, izvajanje EU solidarnostnega programa ter protiteroristično angažiranje na področju zunanjih odnosov.

(7)

Na področju zunanje politike bo EU še naprej krepila svojo vlogo globalnega igralca pri zagotavljanju svetovne varnosti in stabilnosti. Temeljni okvir za delovanje na tem področju predstavlja Evropska varnostna strategija. Prevzemanje vedno večje odgovornosti v mednarodni skupnosti se odraža v aktivni vlogi EU v Bližnjevzhodnem mirovnem procesu, sodelovanju v operacijah kriznega upravljanja na afriški celini ter aktivni vlogi EU v soočenju novimi grožnjami kot so terorizem, boj proti širjenju orožja za množično uničevanje idr. EU si bo še naprej prizadevala za multilateralno reševanje konfliktov v mednarodni skupnosti ob vsestranskem sodelovanju z ZDA in drugimi strateškimi partnerji. Posebno pozornost bo EU namenila krepitvi vezi s sosednjimi regijami, tj. z državami Zahodnega Balkana, in skupino držav, ki spadajo v okvir Evropske sosedske politike (vzhodnoevropskimi državami in sredozemskimi sosedami). Leto 2005 je razglašeno za leto Sredozemlja, kar odraža poseben pomen, ki ga EU pripisuje barcelonskemu procesu, ki letos obeležuje deseto obletnico. Zaradi humanitarne katastrofe v jugovzhodni Aziji konec leta 2004 bo EU zagotovila potrebno politično, razvojno in humanitarno podporo prizadetim območjem.

(8)

Medtem, ko so države članice (Litva, Madžarska in Slovenija) že ratificirale Pogodbo o ustavi z Evropo, se bo tekom celotnega leta 2005 nadaljeval njen proces ratifikacije v ostalih državah članicah, ponekod tudi na referendumih. Proces ratifikacije bodo spremljale kampanje v državah članicah, na katerih bodo predstavljali vsebino pogodbe državljanom. S tem se bo sočasno nadaljevala pobuda o približevanju EU, njenih institucij in njihovega delovanja državljanom EU, ki jo je začelo že irsko in uspešno nadaljevalo nizozemsko predsedstvo (Communicating Europe).

POLOŽAJ SLOVENIJE V EU IN PREDNOSTNE NALOGE ZA DELO V SVETU EVROPSKE UNIJE V LETU 2005

1. NASLEDNJA FINANČNA PERSPEKTIVA

Prednostne naloge EU

(1)

Tekoča finančna perspektiva EU se izteče konec leta 2006. Uradna razprava o obsegu in strukturi naslednje finančne perspektive 2007–2013 se je pričela po tem, ko je Evropska komisija februarja 2004 posredovala prvo Sporočilo z njenim predlogom finančnega okvirja za leta 2007–2013. V skladu s časovnico iz Večletnega strateškega programa EU, ki jo je ponovno podprl tudi Evropski svet decembra 2004, morajo države članice v času luksemburškega predsedstva doseči politični dogovor o naslednji finančni perspektivi ter s tem omogočiti, da se potrebna zakonodaja za izvajanje finančne perspektive sprejme do konca leta 2005. Cela vrsta zakonodajnih predlogov, vezanih na posamezne programe Skupnosti in različne finančne instrumente, je že v obravnavi v okviru različnih delovnih skupin Sveta, v začetku leta pa bo morala Komisija posredovati tudi še manjkajoče predloge, ki pokrivajo predvsem področja raziskav in razvoja ter Območja svobode, varnosti in pravice.

(2)

Posamezni zakonodajni predlogi so v Prednostnih nalogah obravnavani v okviru posameznih politik, poglavitna razprava pa poteka o sami strukturi in obsegu sredstev. Razprava o naslednji finančni perspektivi je pod nizozemskim predsedovanjem potekala na osnovi t.i. zidakov (building-blocks), kjer so države opredeljevale alternativne cilje za posamezne (pod)naslove naslednje finančne perspektive, čemur je sledilo tudi opredelitev obsega sredstev, potrebnih za dosego teh ciljev. Na ta način so države članice opredelile alternativne zidake, ki predstavljajo celoten spekter stališč držav članic glede posameznih (pod)naslovov. Luksemburško predsedstvo je poleg omenjenih zidakov podedovalo tudi skromne zaključke decembrskega Evropskega sveta, ki navajajo malo načrtovanih splošnih načel in smernic za nadaljnje delo.

(3)

Iz dosedanjih razprav je razvidno še precejšnje razhajanje med stališči držav članic glede obsega in strukture sredstev, kar je razvidno tudi iz razlike med seštevkom vseh najmanjših zidakov, ki obsega 0,85 odstotkov BND skupnosti ter seštevkom največjih, ki znaša 1,3 odstotka BND. Glede na to, da je nova sestava Komisije že napovedala vztrajanje pri predlogu njene predhodnice, ki po obsegu odobritvah plačil dosega višino 1,14 odstotka BND, šesterica neto plačnic pa tudi ni odstopila od svoje zahteve, da proračunski izdatki v obdobju 2007–2013 ne bi smeli preseči 1,0 odstotka BND, bo potrebnega precej dela in iznajdljivosti, da bi države članice v prvi polovici letošnjega leta vendarle dosegle politični dogovor in tako spoštovale časovnico.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Pogajanja o naslednji finančni perspektivi so že izpostavljena kot ena prednostnih nalog za Slovenijo v naslednjem obdobju. Slovenska izhodišča v pogajanjih o naslednji finančni perspektivi 2007–2013 ostajajo vseskozi enaka. Slovenija si bo tudi v nadaljevanju pogajanj prizadevala za takšen obseg in strukturo naslednje finančne perspektive EU, ki bo na eni strani Uniji omogočala, da se v naslednjih letih učinkovito sooča z izzivi notranje kohezije, konkurenčnosti in njenega nadaljnjega razvoja, na drugi strani pa omogočala, da bo Slovenija lahko iz proračuna EU črpala več sredstev, kot bo v njega vplačevala. Poleg ugodne strukture in obsega dogovora, je za Slovenijo pomembno, da se pogajanja čim prej končajo, saj potrebuje čas za pripravo novih programov, predvsem na področju kohezijske politike, da bo lahko pričela s črpanjem sredstev v letu 2007 in predvidene finančne tokove tudi realizirala. Ob tem bo morala Slovenija upoštevati, tudi zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil Pakta stabilnosti in rasti, tiste negativne fiskalne učinke, ki bodo posledica pogojev za črpanje povečanega obsega evropskih sredstev.

(2)

Končni dogovor o naslednji finančni perspektivi je nenazadnje v veliki meri odvisen tudi od načina vodenja samih pogajanj. Dosedanje razprave o zidakih (building-blocks) namreč niso zadostno vodile k zbliževanju stališč med celotno petindvajseterico držav članic. Za Slovenijo je pomembno, da se pri nadaljnji obravnavi predlogov naslednje finančne perspektive ne bo iskalo najmanjšega skupnega imenovalca, temveč kompromis med državami članicami. To je pomembno zato, da bo končni dogovor v čim večji meri upošteval specifične težave nekaterih držav, kot je za Slovenijo ustrezna ureditev na področju kohezijske politike.

(3)

Slovenija je v dosedanjih pogajanjih načrtno podpirala predloge Komisije predvsem zato, ker so za Slovenijo ugodni zaradi predlagane ureditve na področju kohezijske politike. Ne glede na to bo Slovenija z intenziviranjem pogajanj morala, tudi po vzoru pristopnih pogajanj, še aktivneje vplivati na oblikovanje naslednje finančne perspektive predvsem skozi konstruktivno in proaktivno delovanje. Majhna država s specifičnimi problemi namreč veliko težje dosega svoje cilje, če se zgolj pridružuje posameznim koalicijam držav. Primerneje je, da poskuša Slovenija oblikovati svoje predloge in tem predlogom najti ustrezno podporo.

(4)

Ne glede na prej navedeno, pa je vendarle pričakovati, da se bodo med pogajanji vzpostavljale posamezne koalicije držav članic. Zaenkrat je najizrazitejša koalicija šesterice držav članic neto plačnic, posamezne skupine držav se pa se bodo združevale tudi glede posameznih vprašanj evropskih politik z namenom, da dosežejo svoje parcialne zahteve. V tem primeru bo morala Slovenija pred intenziviranjem pogajanj o naslednji finančni perspektivi ponovno podrobneje preučiti, katera področja so zanjo v pogajanjih najpomembnejša in na tej osnovi za doseganje lastnih ciljev pred zaključkom pogajanj najti primerne strateške partnerice.

(5)

Slovenija se bo zavzemala za skupni obseg proračuna Evropske unije v skladu s temeljnim predlogom Evropske komisije, predvsem v korist doseganja ciljev Lizbonske strategije in kohezije.

1.1. KOHEZIJSKA POLITIKA

Z izvajanjem Lizbonske strategije ter razpravo o naslednji finančni perspektivi 2007–2013 je neposredno povezana tudi kohezijska politika. Slednja je usmerjena v zmanjševanje socialno-ekonomskega prepada med razvitimi regijami in regijami, ki zaostajajo v razvoju, zlasti pa v svojo reformo, ki je nujna z vidika učinkovitega izvajanja in financiranja politike v razširjeni Uniji po letu 2006.

Prednostne naloge EU

(1)

Operativni program dela Sveta za leto 2005 sicer aktivnosti na področju kohezijske politike posebej ne izpostavlja. Zaradi pomembnosti tega področja za Slovenijo vendarle izpostavljamo ključne cilje EU v letu 2005. Mednje vsekakor sodi sprejetje novih uredb s področja kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Gre za predloge naslednjih ključnih dokumentov:

(2)

Uredba Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu. Predlog uredbe določa splošna pravila delovanja evropskih strukturnih in kohezijskega sklada v naslednjem finančnem obdobju. Komisija v predlogu nove uredbe predlaga vrsto poenostavitev obstoječega sistema ter zmanjšanje števila ciljev na tri: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje. Predlog uredbe predvideva tudi t.i. prehodno in posebno podporo za regije, prizadete zaradi t.i. statističnega učinka širitve.

(3)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj. Skladno s predlogom uredbe namen Evropskega sklada za regionalni razvoj ostaja podpora investicijam in zmanjševanje regionalnih razlik v EU.

(4)

Uredba Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada. Kohezijski sklad naj bi po predlogu Komisije še naprej podpiral projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij, dodatno pa naj bi obsegal še investicije v podporo trajnostnemu razvoju z jasno okoljsko komponento ter investicije v prometno infrastrukturo izven vseevropskih omrežij.

(5)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu. Predlog uredbe med naloge Evropskega socialnega sklada uvršča krepitev ekonomske in socialne kohezije držav članic s podpiranjem polne zaposlenosti, izboljšanjem kakovosti in produktivnosti pri delu, pospeševanjem socialne vključenosti in zmanjševanjem regionalnih nesorazmerij zaposlovanja v državah članicah.

(6)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega združenja za čezmejno sodelovanje. V interesu pospeševanja čezmejnega sodelovanja in poenostavljanja izvajanja tovrstnih programov Komisija s predlogom uredbe uvaja možnost institucionalizacije čezmejnega sodelovanja z ustanovitvijo t.i. evropskih združenj za čezmejno sodelovanje.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Med prednostne naloge Slovenije tudi v letu 2005 vsekakor sodi aktivno sodelovanje v pogajanjih o novih uredbah s področja kohezijske politike za naslednje finančno obdobje EU.

(2)

V okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2007–2013 posveča Slovenija posebno pozornost razpravam, ki se nanašajo na finančne in vsebinske spremembe bodoče kohezijske politike EU. Pri tem je za Slovenijo posebej pomembno vprašanje upravičenosti do sredstev iz naslova strukturnih skladov po letu 2006 in s tem povezanim vprašanjem t.i. statističnega učinka. Iz tega razloga se Slovenija od vsega začetka aktivno vključuje v razprave s tega področja, pri čemer v splošnem podpira obstoječe predloge Evropske komisije, ki so za Slovenijo ugodni. Ustrezna obravnava statističnega učinka širitve ostaja ena najpomembnejših prioritet RS tudi v nadaljevanju pogajanj glede naslednje finančne perspektive. S potekom pogajanj o naslednji finančni perspektivi je neposredno povezana tudi odločitev glede regionalizacije Slovenije na t.i. kohezijske regije oziroma regije na NUTS-2 ravni. Ugoden izid pogajanj na področju kohezijske politike je ključen predpogoj za pozitiven neto proračunski položaj Slovenije v obdobju naslednje finančne perspektive; dejanska uresničitev le-tega pa bo v prvi vrsti odvisna od domače sposobnosti črpanja teh sredstev.

(3)

V obravnavi uredb s področja kohezijske politike EU je za Slovenijo posebej pomembna krovna uredba o splošnih določbah, ki vsebinsko obravnava tudi podporo regijam, prizadetih zaradi t.i. statističnega učinka širitve.

(4)

Slovenija ima glede na svojo velikost zelo dolgo državno mejo, zato pri sprejemanju novih uredb posebno pozornost posveča tudi krepitvi čezmejnega sodelovanja tako znotraj EU kot tudi sodelovanja obmejnih regij razširjene EU s partnerji v državah nečlanicah.

2. LIZBONSKA STRATEGIJA

Prednostne naloge EU

(1)

Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000, je Evropski uniji prinesla nov strateški cilj, da do leta 2010 postane "najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo". Na goeteborškem vrhu leta 2001 je bila Lizbonska strategija dopolnjena z usmeritvami na področju okolja ter doseganjem bolj vzdržnih smernic razvoja.

(2)

Vmesni pregled izvajanja Lizbonske strategije, načrtovan za pomlad leta 2005, je pomembna priložnost, da se v luči nedavnega Wim Kokovega poročila prouči dosežene rezultate in nadaljnje potrebne ukrepe, ki jih mora EU storiti na ravni skupnosti in na ravni držav članic, da bo dosegla zastavljene cilje.

(3)

Luksemburško predsedstvo in predsedstvo Velike Britanije sta v operativni program dela Sveta za leto 2005 zapisali, da je ena najpomembnejših nalog EU večji napredek pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije. Medinstitucionalni sporazumi, pobude ter ustrezni programi, katerih skupni cilj je boljša pravna ureditev na ravni skupnosti, lahko bistveno prispevajo k uresničevanju ciljev, med drugim tudi tako, da se pred pripravo zakonodajnih predlogov prouči možnost uporabe alternativnih instrumentov normiranja, da se pri pripravi zakonov v celoti analizira vplive na konkurenčnost, ter da je obstoječa zakonodaja podvržena ponovnemu pregledu z namenom ugotavljanja možnosti za njeno poenostavitev. Ob tem mora EU povečati odprtost za trgovino in investicije ter pospešiti strukturne reforme.

Prednostne naloge Slovenije

Z namenom aktivne vključitve v pripravo vmesnega pregleda Lizbonske strategije je Vlada RS novembra 2004 sprejela dokument, v katerem je predstavila svoj pogled na problematiko uresničevanja Strategije, ter z njim seznanila Državni zbor. V dokumentu se Slovenija zavzema sledeče stališče:

-

Potrebno je opredeliti prioritete in se tako osredotočiti na vprašanja, ki so ključna za razvojni preboj EU, ter skladno s tem postaviti jasne cilje. Pri tem morajo biti glavni ukrepi pri izvajanju Lizbonske strategije usmerjeni v povečanje produktivnosti in zaposlovanja, hkrati pa naj se v največji možni meri dosega tudi cilje na področjih socialne kohezije in okolja. Pomembno je, da se cilje pospešeno izvaja v državah, ki najbolj zaostajajo.

-

Nujno je izboljšati upravljanje Lizbonske strategije in spodbuditi večjo zavezanost vseh držav članic za njeno izvajanje, doseganje ciljev strategije pa podpreti tudi z naslednjo finančno perspektivo. V ta namen naj države določijo člana vlade, ki bo odgovoren za celoto Lizbonske strategije, ter bolj vključijo nacionalne parlamente, socialne partnerje, nevladne organizacije in druge akterje v t.i. partnerstvo za spremembe. Nov proces priprave akcijskega načrta za izvajanje Lizbonske strategije naj se pripravi le v okviru celovite reforme procesov koordinacije. EU naj v naslednji finančni perspektivi nameni znatna sredstva za povečanje gospodarske konkurenčnosti, rasti in zaposlenosti oziroma za doseganje ciljev, opredeljenih v Lizbonski strategiji. Ob tem mora biti pomembno doseganje ciljev v celotni Uniji, zato bi morali tudi sredstva, ki so namenjena povečanju ekonomske kohezije v EU, prednostno usmeriti k ukrepom, ki hkrati podpirajo doseganje lizbonskih ciljev.

-

V okviru prizadevanj za bolj učinkovito spremljanje izvajanja lizbonskega procesa Slovenija podpira uporabo odprte metode koordinacije, za katero meni, da je najboljša rešitev za učinkovitejše usklajevanje na nadnacionalni ravni. Nadaljuje naj se s primerjanjem uspešnosti držav pri doseganju ciljev in nadaljnji uporabi strukturnih indikatorjev, pri čemer pa mora biti dovolj prostora tudi za kvalitativne ocene.

-

Potrebno je identificirati ključne reforme, ki so nujno potrebne za doseganje lizbonskih ciljev in so usmerjene v: ustvarjanje podjetništvu prijaznejšega okolja; pospeševanje vlaganj za izboljšanje produktivnosti in krepitev ključnih faktorjev rasti (izobraževanje, raziskave in razvoj ter transportna in komunikacijska infrastrukturo); izboljšanje delovanja notranjega trga; večjo fleksibilnost in učinkovitost trga dela ter zagotavljanje novih in kvalitetnejših delovnih mest; trajnostni razvoj, ki vključuje varstvo okolja.

2.1. SPLOŠNI EKONOMSKI OKVIR/KOORDINACIJA POLITIK

Pakt stabilnosti in rasti

Prednostne naloge EU

(1)

Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) bo nadaljeval razpravo o oceni Pakta stabilnosti in rasti s ciljem, da bi jo zaključil do sredine leta 2005. Razprava in revizija Pakta stabilnosti in rasti poteka na podlagi Sporočila Evropske komisije, objavljenega 3. septembra 2004, v katerem je ocenila petletno vlogo Pakta pri koordinaciji proračunov držav članic, potem ko je Sodišče Evropskih skupnosti v juliju 2004 sprejelo odločitev v primeru Evropska komisija proti Svetu EU. Odločitev razjasnjuje vloge posameznih institucij EU in držav članic pri uporabi fiskalnih okvirjev.

(2)

Svet EU je od Ekonomsko-finančnega odbora (EFC) zahteval, da v zvezi s Paktom nadaljuje z delom na vsebinah, kot so: izogibanje pro-cikličnim politikam (simetrična uporaba v teku ekonomskega cikla), boljša definicija nacionalnih srednjeročnih proračunskih ciljev, operacionalizacija kriterija javnofinančnega dolga, izboljšanje postopka presežnega primanjkljaja, upoštevanje strukturnih reform in izboljšanje upravljanja.

(3)

Prav tako se bo nadaljevala implementacija postopkov presežnega javnofinančnega primanjkljaja za določene države članice.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Slovenija bo aktivno sodelovala pri razpravah o spremembah Pakta stabilnosti in rasti v smeri, ki bo zagotavljala ustrezno finančno disciplino držav članic in nadzor nad njo ob enaki obravnavi držav članic. Slovenija je mnenja, da morajo biti morebitne spremembe določil Pakta stabilnosti in rasti minimalne. Večji poudarek pa je treba zagotoviti srednjeročnim ciljem. Ti bi morali bolje odražati razmere v posamezni državi članici in zagotavljati vzdržnost javnofinančnega dolga, s čimer bi bil dan tudi večji poudarek javnofinančnemu dolgu. Iz navedenega sledi, da enotna konsolidacija strukturnega primanjkljaja za 0,5 odstotka BDP letno ni nujno najprimernejša za vse države članice. Slovenija prav tako meni, da je v tej fazi nemogoče enotno oceniti obseg potencialnih obveznosti v posamezni državi članici, zato bo na tem področju potrebnega še precej metodološkega dela. Precej je mogoče narediti tudi na preventivnem delu pakta, saj se javnofinančna situacija v posamezni državi članici ne prevesi iz položaja blizu ravnovesja na tri odstotke deficita na hitro, pač pa nastaja dlje časa.

(2)

V okviru koordinacije ekonomskih politik je Slovenija v začetku januarja 2005 oddala redno dopolnitev Konvergenčnega programa, sprejetega maja 2004. Slovenija sodeluje pri obravnavi mnenj Komisije ter Sveta EU o ekonomski politiki države. Ob tem bo sodelovala tudi v razpravi o nadaljevanju postopkov presežnega primanjkljaja za države članice, proti katerim je postopek uveden.

Ažuriranje širokih smernic ekonomske politike

Prednostne naloge EU

Kot običajno bo Svet za ekonomske in finančne zadeve v februarju oziroma marcu pripravil dokument glede ključnih vprašanj Širokih smernic ekonomske politike in ga predložil spomladanskemu Evropskemu svetu ter nato za junijski Evropski svet izdelal posebno besedilo. Pred tem bo Evropska komisija predvidoma do konca januarja pripravila poročilo o izvrševanju Širokih smernic ekonomskih politik. Trenutno so v veljavi Široke smernice ekonomskih politik za obdobje 2003–2005, v katerih so poudarjeni štirje glavni izzivi za Slovenijo, in sicer: znižati inflacijo na vzdržen način, povečati stopnje zaposlenosti zlasti pri starejših delavcih, izboljšati pogoje za vzdržno rast produktivnosti in pospešiti konkurenčnost na vseh področjih gospodarstva, še posebej na področju omrežij.

Prioritete Slovenije

Slovenija bo spremljala pripravo Širokih smernic ekonomske politike in sooblikovala njihovo besedilo tako v splošnem delu ter še posebej v delu, ki se bo nanašal nanjo.

2.2. POBUDA ZA RAST

Prednostne naloge EU

Evropski svet je konec leta 2003 v okviru hitrejšega in učinkovitejšega izvajanja Lizbonske strategije na predlog Evropske komisije sprejel načela t.i. Pobude za rast. Pobuda predstavlja sklop finančnih in zakonodajnih ukrepov za spodbujanje investicij v vseevropska omrežja (TEN) na področju transporta, telekomunikacij in energije ter projekte na področju raziskav in razvoja, tehnološkega napredka in človeških virov. Vsebuje tudi seznam prioritetnih projektov (t.i. hitra lista) s področij prometnih in energetskih vseevropskih omrežij, širokopasovnih omrežij, raziskav, razvoja in inovacij, ki naj bi se izvajali na ravni Unije in ki bi pomembno prispevali k doseganju lizbonskih ciljev.

Prednostne naloge Slovenije

Za Slovenijo so še posebej pomembni projekti s področja vseevropskih transportnih omrežij, saj je Sloveniji uspelo doseči, da se na "hitro listo" v okviru čezmejnega železniškega projekta Ljubljana-Budimpešta uvrsti tudi drugi tir železniške proge Koper-Divača. Projekt naj bi se izvajal pod okriljem t.i. pomorskih avtocest, torej kot projekt, ki bi izboljševal povezavo med pristanišči (slednja bi imela zagotovljeno vso infrastrukturo in logistiko) in celinskimi potmi ter tako prispeval k zmanjšanju zastojev na cestah. Predviden začetek projekta je leto 2006, dokončan pa naj bi bil leta 2012. Slovenija je Evropski komisiji že sporočila naslednje podatke za omenjeni projekt: oceno datuma pridobitve dovoljenj za začetek gradnje in datum predvidenega začetka del, finančni plan, iz katerega je razviden delež, ki ga bo Slovenija financirala iz proračunskih sredstev, in delež, ki bi ga bilo možno financirati z uporabninami, ter morebitni drugi viri.

2.3. KREPITEV KONKURENČNOSTI

Znotraj širšega okvira uresničevanja Lizbonske strategije bosta predsedstvi zasledovali cilj integriranega pristopa h krepitvi konkurenčnosti, še posebno pa se bosta posvetili različnim horizontalnim pobudam za spodbujanje inovacij ter konkurenčnosti. Pri tem bo osrednja naloga predvsem zmanjšanje obremenitev za gospodarstvo, in sicer s pomočjo boljše priprave zakonodaje, ponovnega pregleda obstoječe zakonodaje in njene poenostavitve ter uporabe alternativnih normativnih instrumentov, kjer je to mogoče. Predsedstvi vidita kot druge pomembne politike, ki bi lahko doprinesle k večanju konkurenčnosti, še inovacije in podjetništvo ter raziskovanje in izobraževanje.

2.3.1. Zakonodajna reforma

Prednostne naloge EU

Predsedstvi bosta nadaljevali s pobudo glede zakonodajne reforme, ki je bila začeta v času irskega predsedstva, vključno z udejanjanjem Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Ravno tako si bosta predsedstvi prizadevali, da bodo zakonodajni predlogi opremljeni z ustrezno oceno vplivov. Nadalje si bosta prizadevali, da bo prišlo do realizacije sklepov spomladanskega Evropskega sveta 2004, da se bo okrepila in spodbujala uporaba ocene vplivov tako v postopku priprave novih zakonskih predlogov kot tudi pri vnovičnem pregledu že sprejete zakonodaje ter da se bo spodbujala uporaba alternativnih instrumentov regulacije, kar vključuje:

-

Popolno izvajanje Akcijskega načrta za boljšo pravno ureditev: Predsedstvi si bosta skupaj s Komisijo prizadevali, da bo tudi v prihodnje zagotovljeno izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter da se oceni, kje bi bilo potrebno kaj izboljšati.

-

Pregled obstoječe sekundarne zakonodaje: Predsedstvi si bosta prizadevali za pregled obstoječih sekundarnih pravnih aktov Skupnosti ter tako izvajali zaveze Sveta za konkurenčnost, da se razmisli o mehanizmih za nadaljnjo identifikacijo področij evropskega pravnega reda, ki naj se prednostno poenostavijo, in nadaljevali z doseženim uspehom irskega in nizozemskega predsedstva, v okviru katerih je bilo identificiranih 15 področji, ki naj se prednostno poenostavijo.

-

Ocena vplivov: V letu 2005 bosta predsedstvi podprli prizadevanja Komisije, da se v oceni vplivov okrepi element vpliva na konkurenčnost, in sicer tako da se analiza potencialnega vpliva zakonodajnega predloga na konkurenčnost v popolnosti in transparentno predstavi.

-

Predsedstvi bosta širili uporabo ocene vplivov v vseh formacijah Sveta, da bi se s tem omogočilo skrbno tehtanje socialnih, ekonomskih in okoljskih vplivov predlaganih ukrepov tudi s strani Sveta. Ob tem si bosta predsedstvi prizadevali za čimprejšnje izvajanje skupne evropske metodologije za merjenje administrativnih bremen, ki ga podjetjem nalaga EU zakonodaja, ter pomagali pri nadaljnjem premisleku glede možnosti uvedbe kvantitativnih kazalcev.

-

Ekonomski vplivi pravne ureditve: Delo na tem področju je terjalo skupne napore vseh relevantnih formacij Sveta, kar se bo izvajalo tudi v prihodnje. Še posebno ECOFIN ter Svet za konkurečnost bosta še nadalje igrala ključno vlogo, ki bo odražala pomembnost izboljšave pravnega okvirja za dosego ciljev ekonomske reforme in rasti.

-

Uveljavitev evropske zakonodaje: Z namenom doseganja vseh koristi, ki jih prinaša notranji trg ter ekonomska reforma si bosta predsedstvi skupaj z Komisijo prizadevali, da je sprejeta evropska zakonodaja v celoti tudi uveljavljena.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija pozdravlja zavezanost predsedstev pomembnosti ustvarjanja boljšega pravnega okolja z namenom doseganja večje konkurenčnosti in produktivnosti evropskega gospodarstva. Slovenija podpira prizadevanja za vzpostavitev sistema dobrega reguliranja z izvajanjem analize vplivov zakonskih določb ter posledičnih administrativnih bremen na razvoj podjetništva. Ob tem je potrebno glavnino naporov usmeriti v odpravljanje očitnih in nesorazmernih administrativnih bremen, ne pa v zelo sofisticiran razvoj metodologije za ocenjevanje vplivov. Sicer pa Slovenija soglaša s prizadevanji za razvoj enotne metodologije na področju ocene vplivov zakonodaje na poslovanje podjetij. Razvoj enotne metodologije za sledenje vplivov zakonodaje na poslovanje podjetij bo okrepil dosedanji nabor instrumentov Skupnosti za oblikovanje boljšega normativnega okolja. Pomembno je tudi, da se nadaljuje z dosedanjim delom na področju poenostavitve sekundarnih pravnih virov Skupnosti. S stališča novih držav članic so gotovo prioritetna področja strukturnih skladov oziroma kohezijske politike, pa tudi drugih k rasti usmerjenih skupnih politik (npr. okvirni raziskovalni programi).

2.3.2. Inovacije in podjetništvo

Prednostne naloge EU

Na področju inovacij in podjetništva bo prednostna naloga Svet EU predlagati nove oziroma nadaljevati delo na starih predlogih in aktivnostih:

-

Akcijski načrt za inovacije, ki ga pripravlja Komisija, aktivnosti pa so usmerjene v spodbujanje ustanavljanja novih ter krepitve obstoječih tehnoloških platform, v boljše sodelovanje med raziskovalno in industrijsko sfero s ciljem zagotoviti tržno usmerjene inovacije, v spodbujanje inovacijskega potenciala malih in srednje velikih podjetij in v spodbujanje sektorskega inovacijskega pristopa.

-

Evropska listina za mala podjetja in Akcijski načrt za podjetništvo. Izvajanje omenjenih dokumentov je potrebno za izboljšanje okolja za razvoj podjetništva, posebna pozornost pa je namenjena specifičnim potrebam in interesom malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstva EU.

-

Večletni program za podjetja in podjetništvo in še posebej za mala podjetja (MAP – Multi-annual programme for enterprises and entrepreneurship and in partucular for small enterprises 2001–2005), v okviru katerega naj bi bili ključni ukrepi za leto 2005 povečanje zavesti o pomenu podjetništva, zmanjšanje propadanja podjetij, boljši dostop podjetij do finančnih sredstev, izboljšanje socialnih shem podjetnikov, spodbujanje žensk in etničnih manjšin za odločitev za podjetniške poklice, izboljšanje poslovnih dialogov, izboljšanje bilanc stanja podjetij, omogočanje sodelovanja podjetij pri pripravah in izvajanju politik, strategij, smernic itd.

-

Izboljšanje konkurenčnosti farmacevtske industrije.

-

Strategija za znanosti o življenju in biotehnologijo, ki za informacijsko tehnologijo predstavlja največjo na znanju temelječo gospodarsko panogo in omogoča številne priložnosti tako za podjetništvo kot za zagotovitev socialne blaginje.

-

Spodbujanje ustanavljanja novih in razvoja obstoječih tehnoloških platform.

-

Povečanje konkurenčnosti evropske tekstilne in oblačilne industrije.

-

Zagon Evropskega centra za konkurenčnost na področju podjetništva ter za EU podjetja.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Prednostna naloga Slovenije je sprejetje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, s katerim bi med drugim predvideli načine povezovanja znanstvene in gospodarske sfere ter določili prioritetna področja raziskovanja. V Sloveniji je ob relativno razviti znanosti stopnja njenih povezav z gospodarstvom, pretoka in uporabe znanj izredno nizka. Slovenija bi morala nadgrajevati dosežke tako, da bi znanost poleg akademske odličnosti postala tudi trdna opora različnim podsistemom družbe, še posebej gospodarstvu. Program bo moral vsebovati tudi oceno o finančni podpori države za izvedbo tega projekta.

(2)

Slovenija v pogledu vlaganj v raziskave in razvoj (RR) za zdaj zgolj ohranja status quo, ki z vidika dinamičnih sprememb v svetu ne omogoča pospeševanja razvoja in uresničevanja na znanju temelječe družbe. Naslednja prednostna naloga je zato doseči ciljno raven vlaganj v RR, in sicer tri odstotke BDP letno do leta 2010, od tega odstotek iz javnega sektorja in preostala dva odstotka iz gospodarskega oziroma privatnega sektorja. Delež BDP, ki je letno namenjen RR, bi se na ciljno raven treh odstotkov moral povečati v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do leta 2010. Razdelitev sredstev med znanstvene inštitute in gospodarstvo mora temeljiti na Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki bi ga Slovenija morala izdelati v najkrajšem možnem času.

(3)

Prednostna naloga Slovenije je tudi povečanje deleža aplikativnih raziskav v primerjavi z bazičnimi raziskavami. Absolutni obseg raziskav pa se mora povečati, kar mora Slovenija doseči s povečanjem obsega sredstev, namenjenega RR.

(4)

Zakon o podpori podjetništvu daje osnovo za bolj redno, programsko financiranje institucij inovacijskega okolja. Te so: tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, tehnološki centri in industrijski grozdi. Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo morata v letu 2005 sprejeti pravilnik, kako tako financiranje tudi uresničiti ter zagotoviti primerna sredstva.

(5)

Le izbrane institucije inovacijskega okolja so bile v letu 2004 okrepljene z investicijami Evropskega sklada za regionalni razvoj. Še vedno ostaja potreba po investiranju v druge, neizbrane, med katerimi vlada velik interes zato, obstajajo pa tudi konkretni poslovni in razvojni načrti. Razvoj takih institucij priporočajo vsa Poročila Evropske komisije, zanje je namenjenih vsako leto več sredstev iz skladov direkcij Komisije za raziskovanje oziroma podjetništvo.

(6)

Agencija za tehnološki razvoj, ki je bila ustanovljena v letu 2004, mora v letu 2005 začeti aktivno izvajati razpise za spodbujanje tehnološkega razvoja in povezovanja podjetij z javnimi raziskovalnimi inštituti. Agencija ter obe pristojni ministrstvi morata hkrati zagotoviti udeležbo predstavnikov Slovenije na vseh "benchmarking" delavnicah, ki jih bo organizirala Evropska komisija. Slovenija mora za aktivno udeležbo na takih srečanjih v naslednjem letu narediti več študij o potrebah industrije po raziskavah, spodbudah države in ponudbi raziskovalnih organizacij.

(7)

Poseben poudarek pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za povečevanje inovativnosti in podjetništva mora biti namenjen majhnim in srednje velikim podjetjem. Ta predstavljajo najbolj dinamičen del gospodarstva, imajo največ zaposlenih, a so prevečkrat izključena iz razvojno-raziskovalnih projektov.

2.3.3. Intelektualna lastnina

Prednostne naloge EU

(1)

Področje intelektualne lastnine postaja čedalje pomembnejši podjetniški izziv ne le v svetu, ampak tudi v EU. Tega se EU zelo dobro zaveda, zato poskuša to področje že dlje časa uspešno urediti, kar pa ji zaradi kompleksnosti ne uspeva tako, kot je bilo predvideno.

(2)

Največji izziv še vedno ostaja sprejetje patenta EU. Vprašanje uvedbe patenta Skupnosti je staro že več kot 40 let, zato bo predsedstvo (po neuspehu na zasedanju Sveta za konkurenčnost 17. in 18. maja 2004) poskušalo najti možnosti za kompromisno rešitev in dokončno sprejetje Predloga uredbe Sveta o patentu Skupnosti. S sprejetjem omenjene uredbe bi bilo omogočeno podeljevanje patentov EU, ki bodo imeli enak učinek na celotnem področju EU, ter bi se lahko podeljevali, prenašali, razglasili za ničnega ali prenehali veljati na celotnem področju EU. Vprašanje patenta Skupnosti je trenutno v slepi ulici, vendar si bo predsedstvo EU prizadevala ponovno odpreti to vprašanje in poiskati rešitve, sprejemljive za večino držav članic.

(3)

Prednostni nalogi EU na področju intelektualne lastnine bosta še:

-

Dokončno sprejetje Predloga direktive o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov, katere namen je uskladiti pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, pri čemer ne gre za patentno varstvo računalniških programov kot takih (software), temveč za določitev pogojev za patentiranje tistih izumov, ki z združevanjem strojne in programske opreme izpolnjujejo predpisane pogoje kot so novost, inventivnost in industrijska uporabljivost. Računalniško izvedeni izum izpolnjuje pogoj inventivnosti, če daje tehnični prispevek.

-

Napredek pri predlogu Direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov, ki predvideva odpravo možnosti modelne zaščite za vidne rezervne dele – sestavne dele kompleksnega izdelka, ki se uporabljajo za popravilo in vzpostavitev videza izdelka v prvotno stanje. Gre za vidne rezervne dele, med katere sodijo tako avtomobilski deli (pokrovi motorja, odbijači, vrata, brisalci, luči, vetrobranska stekla, blatniki) kot tudi rezervni deli za gospodinjske aparate, sanitarne naprave, ure in drugi podobni proizvodi.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Slovenija se zaveda problematike vprašanja intelektualne lastnine, zato tudi aktivno sodeluje pri pripravi in odločanju predlogov v okviru EU. Tako je Slovenija že od začetka sodelovanja v procesu odločanja v EU podpirala sprejetje Predloga uredbe Sveta o patentu Skupnosti, za kar si bo prizadevala tudi v prihodnje, če bodo podoben interes pokazale tudi države članice, ki so imele določene pomisleke.

(2)

Med prednostne naloge Slovenije spadata tudi:

-

Predlog direktive o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov. Slovenija podpira sprejem te direktive, katere namen je poenotenje patentne zakonodaje držav članic na tem področju, ter omogoča podeljevanje patentov za računalniško izvedene izume in ne omogoča patentiranja računalniških programov kot takih, poslovnih, matematičnih in drugih metod.

-

Predlog direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov. Slovenija še nima oblikovanega dokončnega stališča glede omenjene direktive, so pa z vsebino in spremembami, ki jih prinaša, že seznanjeni predstavniki zainteresiranih skupin, združenj in tudi državni organi, na katerih delovanje se nanaša predlog Evropske komisije. Večina zainteresiranih podpira sprejem sprememb direktive, vendar pa po drugi strani sprejemu direktive nasprotujeta slovenska proizvajalca avtomobilov.

2.3.4. Raziskave

Prednostne naloge EU

(1)

Naložbe javnega in zasebnega sektorja v vsa področja pridobivanja znanja so ključni dejavnik konkurenčnosti. Na podlagi tega bosta predsedstvi spodbujali sprejem konkretnih ukrepov, ki pomenijo uresničevanje akcijskega programa Evropske komisije za povečanje deleža BDP za raziskave in razvoj na tri odstotke letno, kar je tudi eden od ciljev Lizbonske strategije. Spodbujali bosta povečanje naložb v raziskave in razvoj ter razvoj človeških virov v znanost in tehnologijo v smislu približevanja barcelonskemu cilju.

(2)

Nadaljevati se mora tudi proces vzpostavljanja Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora (ERA – European Reseach and Innovation Area). Predsedstvi bosta osrednjo vlogo namenili pripravi 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in zagotovili, da bo Svet EU z delom na predlogu programa začel v prvi polovici leta 2005, kar bo vodilo k pravočasnemu začetku izvajanja novega programa.

(3)

Upoštevaje okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA – European Space Agency) ter Belo knjigo o vesoljski politiki, si bosta predsedstvi prizadevali doseči napredek na področju celotne evropske vesoljske politike.

(4)

Predsedstvi bosta proučili vlogo, ki bi jo lahko imela varnost v povezavi z raziskavami in razvojem pri pospeševanju vodilnih tehnologij v smislu povečevanja evropske konkurenčnosti. Prav tako si bosta predsedstvi prizadevali zagotoviti, da bo Svet EU sprejel potrebne formalne odločitve na področju ITER(*1) (mednarodnega nuklearnega fizikalnega raziskovalnega projekta).

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Na področju naložb v raziskave in razvoj Slovenija še vedno zaostaja za nekaterimi državami EU, vendar stremi k temu, da delež naložb iz javnega kot tudi iz zasebnega sektorja iz leta v leto narašča. Slovenija ima namen v skladu z Barcelonsko strategijo do leta 2010 doseči zastavljeni cilj povečanja deleža naložb v raziskave in razvoj na tri odstotke BDP. Slovenija je za naložbe v raziskovalno in razvojno dejavnost v letu 2002 namenila skupaj 1,53 odstotka BDP sredstev. Od tega je v okviru javnih sredstev namenila 0,55 odstotka BDP ter v okviru zasebnih sredstev 0,92 odstotka BDP. Slovenija podpira vse ukrepe predsedstva na področju raziskav in razvoja, in sicer podpira povečanje naložb v raziskave in razvoj ter razvoj človeških virov, kar bi privedlo do boljšega in konkurenčnejšega kadra tako v javnem kot zasebnem sektorju. Podpira tudi vse aktivnosti predsedstva v povezavi s krepitvijo raziskovalne in razvojne dejavnosti v gospodarstvu ter možnost vključevanja naših podjetij v mednarodne projekte.

(2)

Slovenija podpira komunikacijo Evropske komisije "Znanost in tehnologija – ključ do evropske prihodnosti", v kateri objavlja 7. okvirni program. V tej zvezi Slovenija podpira predlagano podvojitev sredstev za raziskave in razvoj v 7. okvirnem programu, pri čemer morajo uvedeni mehanizmi in instrumenti omogočiti enake možnosti sodelovanja vseh članic za doseganje ciljev Lizbonske strategije. Slovenija podpira tudi predlagano vključitev temeljnih raziskav v 7. okvirni program in odobritev posebnih sredstev v ta namen. Slovenija se zavzema za poenostavitev administrativnih postopkov, ki naj izvajalcem projektov omogočijo hitrejše in enostavnejše sklepanje pogodb in izvajanje projektov ter koriščenje odobrenih finančnih sredstev. Poenostavitev postopkov je zlasti pomembna za večje in lažje vključevanje malih in srednjih podjetij v izvajanje projektov.

(3)

Slovenija nadalje podpira, da se v okviru 7. okvirnega programa podpre financiranje novih raziskovalnih infrastruktur v Evropi in zlasti tehnološke platforme, ki morajo omogočiti vključevanje novih partnerjev. Posebej je pomembna tudi podpora, ki jo izhodišča predvidevajo za pospeševanje mobilnosti raziskovalcev v Evropi in pritegnitev najboljših raziskovalcev iz sveta. Zavzemamo se tudi za nadaljevanje uveljavljenih instrumentov 6. okvirnega programa v 7. okvirnem programu s tem, da večjo težo dobijo instrumenti, bolj dostopni malim in novim udeležencem, kot so običajni raziskovalni projekti (STREPI – Specific Targeted Research Projects), posebni programi za srednja in mala podjetja (CRAFTI – Cooperative Reasearch Projects) ter kolektivne raziskave. Sprejem novega okvirnega programa ne bo imel posledic na domači proračun, vplival pa bo na prerazporeditev sredstev v okviru finančne perspektive 2007–2013. Sprejem programa bo vplival na gospodarstvo v smislu hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja konkurenčnosti.

(4)

Mednarodni raziskovalni projekt o fuziji jedrske energije (ITER). Pomen izgradnje reaktorja je zelo velik, ker se pričakuje, da bo v prihodnje jedrska fuzija pri pridobivanju jedrske energije postopoma nadomestila fisijo, ki se za ta namen uporablja danes, in tako odločilno pripomogla k reševanju svetovne energetske krize. Slovenija ne sodeluje neposredno pri sporazumu za izgradnjo Mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER, podpira pa prizadevanja Evropske komisije, da bi uspešno zaključila dogovarjanja glede začetka izgradnje reaktorja s sedežem v Evropi (Francija). Sklenitev sporazuma ne bo imela posledic za domači proračun, lahko pa bi imela pozitivne posledice na gospodarstvo, saj bi to lahko sodelovalo pri posameznih gradbenih delih.

2.3.5. Izobraževanje in usposabljanje

Prednostne naloge EU

(1)

Predsedstvi si bosta v letu 2005 prizadevali za sklenitev dogovora o Novem akcijskem programu za vseživljenjsko učenje za obdobje naslednje finančne perspektive (2007–2013).

(2)

Predlog odločbe sedanja programa Socrates in Leonardo da Vinci nadomešča z novim Okvirnim programom za vseživljenjsko učenje. Posodobitev programov ter njihove vsebinske in strukturne prilagoditve sledijo aktualnim razvojnim procesom v izobraževanju, predvsem bolonjskem in kopenhaškem procesu, kakor tudi izzivom na drugih področjih delovanja EU. Program je sestavljen iz štirih sektorskih programov: Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig ter prečnega programa za razvoj politik, učenje jezikov, nove tehnologije in programa Jean Monnet.

(3)

Dokument je bil obravnavan na zasedanju stalnih predstavnikov (Coreper I) oktobra 2004 in na Svetu za izobraževanje, mladino in kulturo novembra 2004 Političnega soglasja o pravni podlagi za novi program ne bo mogoče dosegati pred končanim delom začasnega odbora EP za nove finančne perspektive Skupnosti 2007–2013 (predvidoma konec maja/junija 2005).

(4)

Predsedstvi bosta v letu 2005 nadaljevali z usmerjanjem pozornosti do vidikov izobraževanja in usposabljanja, ki lahko doprineseta k uresničevanju Lizbonske strategije v okviru odprte metode usklajevanja, k ekonomskim reformam in socialni koheziji

(5)

Začele se bodo priprave poročila za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2006 o implementaciji delovnega programa za izobraževanje in usposabljanje – Izobraževanje in usposabljanje 2010.

(6)

Tudi v letu 2005 bosta predsedstvi dali poudarek: ukrepom za olajšanje dostopa do sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim usposabljanjem; izvajanju dolgoročne strategije na področju sistemov izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na vseživljenjskem učenju, razvoju digitalne pismenosti, zagotavljanju visokih standardov in učinkoviti rabi virov; izboljšanju kvalitete in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju evropske dimenzije v izobraževanju, mobilnosti študentov ter odpiranju sistemov izobraževanja in usposabljanja v širši svet.

(7)

Pozornost bo posvečena tudi predlogu novega Priporočila za evropsko sodelovanje na področju zagotavljanja kakovosti v visokošolskem izobraževanju. Priporočilo je bilo pripravljeno na podlagi poziva ministrov v Berlinu leta 2003. Državam svetuje, da zahtevajo uvedbo ali razvoj notranjih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti v vseh visokošolskih institucijah; zahtevajo neodvisnost ocenjevanja agencij za zagotavljanje kakovosti in akreditiranje; spodbudijo k vzpostavitvi evropskega razvida agencij; visokošolskim institucijam omogočijo prosto izbiro med agencijami iz razvida; sprejmejo neodvisne ocene in ustrezne ukrepe. Dokument obravnava Odbor za izobraževanje.

(8)

Pomembna naloga ostaja realizacija politike evropskega visokošolskega prostora (Bolonjska deklaracija), katere cilj je povečati konkurenčnost evropskih sistemov visokega šolstva. Deklaracija je odgovor na skupne izzive, s katerimi se sooča EU v povezavi z rastjo in raznolikostjo visokega šolstva, zaposljivostjo diplomantov, pomanjkanjem spretnosti na določenih področjih, širjenje zasebnega izobraževanja. Proces ustanavljanja evropskega visokošolskega prostora zahteva stalno podporo, nadzor in prilagajanje na neprestano spreminjajoče se zahteve.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

V okviru delovnega programa in prioritet Sveta EU na področju izobraževanja in usposabljanja bo pomembno sprejetje nekaterih zakonodajnih podlag ter nadaljevanje političnega sodelovanja v okviru odprte metode koordinacije.

(2)

Zakonodajni predlogi:

-

sprejem nove generacije programov Skupnosti po letu 2006: Slovenija podpira predlog o preoblikovanju obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci v integrirani program o vseživljenjskem učenju. Na osnovi zaključkov vmesnih ocen programov bo predvsem pomembno doseči smiselno in večjo povezanost številnih akcij dosedanjih programov ter poenostavitev administrativnih, zlasti finančnih postopkov. Predlagana struktura programa in razdelitev sredstev med akcijami oziroma podprogrami je ustrezna. Podpiramo tudi ključno vlogo mobilnostne komponente programa, vendar se zavzemamo za večjo povezanost mobilnosti z medinstitucionalnim sodelovanjem in ohranjanjem pomena projektnih akcij v okviru partnerstev in mrež institucij. Cilje novega programa pa bo mogoče uresničiti le ob bistvenem povečanju sredstev za to področje. Za učinkovitejše sodelovanje s sosednjimi državami bo pomembno ustrezno preoblikovanje dosedanjih različnih iniciativ in akcij, zlasti programa Tempus, v nov obširnejši program Tempus Plus.

-

Sprejem poročila Izobraževanje in državljanstvo; poročilo o širši vlogi izobraževanja in njegovih kulturnih vidikov. Poročilo ugotavlja, da je potrebno okrepiti državljansko vzgojo v državah članicah ter predlaga – ob upoštevanju načela subsidiarnosti – vrsto nadaljnjih akcij, ki jih Slovenija podpira. Med prednostnimi področji dejavnosti poročilo navaja pomembno vlogo, ki naj bi jo aktivno državljanstvo imelo v novem akcijskem programu o vseživljenjskem učenju; opozarja na različne dejavnosti v okviru procesa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" (izmenjava izkušenj, oblikovanje mrež, predlog ključnih kompetenc, vključitev državljanske vzgoje v programe za izobraževanje učiteljev, sodelovanje s starši, učitelji in vodstvi šol ter sodelovanje na različnih drugih področjih kot so kulturna ali športna vzgoja itd.); predlaga nadzor nad razvojem v posameznih državah ter analizo o možnostih razvoja indikatorjev za to področje.

-

Priporočila za nadaljnje evropsko sodelovanje na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu: Slovenija z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (maj 2004) vpeljuje nekatere pomembne novosti na področje zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu (nova telesa, njihova sestava in pristojnosti, novi postopki itd.). Tako mora v skladu z Zakonom do konca leta 2005 ustanoviti javno agencijo za visoko šolstvo s Svetom za evalvacijo visokega šolstva. Pri uvajanju teh novosti pozorno spremljamo razvoj evropskih referenc in standardov, ki jih poskušamo tudi aktivno sooblikovati v okviru bolonjskega procesa ter v okviru EU. V okviru EU bo zlasti pomemben dogovor držav članic o predlaganih Priporočilih. V zvezi z njimi bomo na nacionalni ravni morali oblikovati stališče do predlaganih mednarodnih akreditacij oziroma se opredeliti do vprašanja, ali mednarodne akreditacije nadomeščajo ali zgolj dopolnjujejo nacionalne akreditacije.

(3)

Odprta metoda koordinacije:

Slovenija daje velik pomen političnemu sodelovanju držav članic v okviru odprte metode koordinacije oziroma uresničevanju tako splošnih ciljev Lizbonske strategije kot specifičnih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2010. Ti so opredeljeni v različnih dokumentih bolonjskega in kopenhagenskega procesa ter v delovnem načrtu "Izobraževanje in usposabljanje 2010". V letu 2005 bomo posebno pozornost namenili pripravi poročila o uresničevanju delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2006. Ta bo tudi podlaga za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov.

2.4. RAZVOJ DELUJOČEGA NOTRANJEGA TRGA

2.4.1. Tehnična harmonizacija

Prednostne naloge EU

(1)

Za uspešno delovanje notranjega trga EU je potrebno zagotoviti sistemsko urejen pristop k harmonizaciji tehničnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki lahko vplivajo na prost pretok blaga med državami članicami.

(2)

EU si je zadala nalogo v začetku leta 2005 sprejeti Predlog direktive o prilagajanju zakonodaje članic na področju elektromagnetne združljivosti, katere namen je zagotoviti pravno varstvo gospodarskih subjektov, ki dajejo tovrstne naprave na trg in zagotoviti nemoteno delovanje elektronskih naprav kljub elektromagnetnim motnjam, katerim so te naprave lahko izpostavljene.

(3)

Nadalje se prednostne naloge EU na področju harmonizacije tehnične zakonodaje nanašajo na ukrepe, ki zadevajo emisije plinov in drugih škodljivih snovi iz motorjev z notranjim izgorevanjem v vozilih, na ukrepe, ki zadevajo uporabnost, ponovno uporabo in obnovitev že uporabljenih motornih vozil ter na Predlog direktive o homologaciji motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, ki spreminja Direktivo 70/156/EEC in postavlja nov pravni okvir, ki omogoča tipske odobritve, ki se nanašajo na ustrezne kategorije motornih vozil.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija se bo v letu 2005 aktivno vključevala v opredeljene aktivnosti EU na področju tehnične harmonizacije ter pripravljala ustrezne rešitve in podlage za implementacijo obravnavanih aktov v nacionalno zakonodajo v nadaljnjem transpozicijskem obdobju. Izmed omenjenih aktov bo posebno pozornost zagotovo namenjena aktivnostim za sprejetje Predloga direktive o prilagajanju zakonodaje članic na področju elektromagnetne združljivosti in Predlogu direktive o homologaciji motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, ki spreminja Direktivo 70/156/EEC.

2.4.2. Pravo gospodarskih družb

Prednostne naloge EU

Prednostne naloge prava gospodarskih družb so tesno povezane z nekaterimi direktivami, ki so predstavljene v poglavju o prednostnih nalogah finančnih storitev (Predlog Desete direktive o čezmejnih združitvah kapitalskih družb, dopolnitve Osme direktive o pravu družb na področju obvezne revizije letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov). Poleg omenjenih bodo prednostne naloge EU na področju prava družba še predstavitev predlogov direktiv, ki dopolnjujejo obstoječe direktive prava družb (Druge kapitalske direktive, Četrte in Sedme direktive v odnosu do odgovornosti članov uprave, razkritju informacij o notranjih transakcijah in objavi letnih poročil uprave, predstavitev Štirinajste direktive o čezmejnem prenosu sedeža na Svetu, dopolnitev Tretje in Šeste direktive s področja prava družb) ter priprava predlogov za novo direktivo o pravicah delničarjev.

Prednostne naloge Slovenije

Slovenija se bo v letu 2005 aktivno vključevala v opredeljene aktivnosti EU na področju prava družb ter pripravljala ustrezne rešitve in podlage za implementacijo obravnavanih aktov v nacionalno zakonodajo v nadaljnjem transpozicijskem obdobju. Ob pripravi ustreznega čistopisa krovnega Zakona o gospodarskih družbah se bo med drugim izvedel postopek implementacije "Societas Europeae(*2)" v nacionalni pravni red. Ob prenovi Slovenskih računovodskih standardov (predvsem SRS 39) bo Slovenija nadalje pripravila strokovne zasnove za implementacijo Trinajste direktive ter Evropske zadruge v nacionalni pravni red. Tudi na področju prava družb se nadaljujejo aktivnosti pri poenostavitvah administrativnih postopkov in postopkov ustanavljanja družb. Na samoregulativni ravni bodo pristojni organi sodelovali pri oblikovanju in implementaciji priporočil in drugih samoiniciiranih aktivnosti.

2.4.3. Finančne storitve

Prednostne naloge EU

(1)

Stopnja integracije finančnih storitev v EU še ni dosegla tiste ravni, ki bi lahko dajala maksimalne učinke enotnega notranjega trga na tem področju.

(2)

Predsedstvi v letu 2005 želita doseči napredek pri predlogih direktiv, ki so del Akcijskega načrta za finančne storitve. Gre za nove ukrepe na področju kapitalske ustreznosti preoblikovanje bančne direktive in dopolnitev Direktive o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij, za Direktivo o čezmejnih združitvah kapitalskih družb in Direktivo o čezmejnem prenosu sedeža kapitalskih družb.

(3)

Predlog Direktive o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij, ki dopolnjuje direktivo 2000/12/EC (kodificirana bančna direktiva) in direktivo 93/6/EEC (direktiva o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij) je Svet EU potrdil na decembrskem zasedanju in predložil v sprejem Parlamentu. Direktiva vpeljuje v zakonodajo EU določila novega baselskega sporazuma (Basel II), ki ga je 26. junija 2004 sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. Veljala bo za vse banke držav članic, ne glede na njihovo velikost, kompleksnost, vrste storitev, ki jih banke opravljajo, kakor tudi za borzno posredniške družbe (investment firms). Ureditev kapitalske ustreznosti bank temelji na treh komplementarnih stebrih. V okviru prvega stebra so opredeljene minimalne kapitalske zahteve za kreditno in operativno tveganje. Drugi steber predstavlja regulativni nadzor, ki daje nadzornikom nova pooblastila, pristojnosti in moč, hkrati pa tudi veliko odgovornost. Tretji steber temelji na večji tržni disciplini in banke zavezuje k obširnejšim razkritjem informacij, kar bo predvsem povzročilo spremembe za tiste banke, ki v svojih poročilih še ne objavljajo vseh informacij, zanimivih za tržne udeležence

(4)

Namen Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih združitvah kapitalskih družb je urejanje čezmejnih združitev, ki so močno omejene s strani nacionalnih zakonodaj po sedežu vpletenih podjetij. V nekaterih državah članicah so omejitve manjše, v drugih pa uporaba zelo različnih nacionalnih zakonodaj povzroča zapletene in zelo drage pravne operacije, pri katerih pogosto manjka zadosten element transparentnosti in pravne varnosti. Osnovni namen predloga je pocenitev teh operacij, ki bi širšemu sklopu pravnih oseb (kapitalskih družb – predvsem malih in srednje velikih podjetij) ob zagotavljanju standardov transparentnosti in pravne varnosti zagotavljale ugodne transakcije čezmejnega združenja. Predlog tako dopolnjuje nadnacionalno ureditev evropske delniške družbe, predvsem pa dopolnjuje nadnacionalno zakonodajo na področju internacionalnih združitev.

(5)

V začetku leta 2005 bo Evropska komisija predstavila svoj načrt prihodnje integracije in regulacije sektorja finančnih storitev, ki bo sledila Akcijskemu načrtu za finančne storitve. Akcijski načrt za finančne storitve se je izkazal kot koristen instrument poenotenja notranjega trga EU na področju finančnih storitev in je bil v veliki meri izpolnjen (uresničenih je 39 od 42 načrtovanih ukrepov). Svet EU bo imel z Evropsko komisijo konstruktivno razpravo s poudarkom na dolgoročnih prioritetah tega sektorja.

(6)

Predsedstvi bosta nadaljevali delo tudi na pobudah, ki niso del Akcijskega načrta za finančne storitve in so bodisi v procesu pogajanj ali pa se jih šele pričakuje.

(7)

V sektorju zavarovalništva bodo prednostno obravnavane Direktiva o pozavarovanju, direktive v zvezi s kodifikacijo neživljenjskega zavarovanja in elektronsko trgovanje na področju zavarovalništva ter direktiva z delovnim nazivom solventnost II.

(8)

Namen predloga Direktive o pozavarovanju je poenotiti pravila delovanja pozavarovalnic na evropskem trgu. Predlagano besedilo direktive sledi rešitvam iz obstoječih predpisov EU, ki veljajo za opravljanje neposrednih zavarovalnih poslov. Predlog direktive predvideva naslednje rešitve: uvedbo sistema izdaje dovoljenja z določenimi pogoji, ki jih mora pozavarovalnica izpolnjevati, da pridobi dovoljenje in sistem nadzora s strani domače države članice, poenotenje pravil varnega in skrbnega poslovanja v vseh državah članicah. S tem v zvezi bodo določena pravila o naložbah sredstev, pravila o zahtevani kapitalski ustreznosti, pravila o minimalnem kapitalu in pravila o ukrepih, ki jih ima nadzornik na razpolago v primeru ko pozavarovalnica zaide v težave; direktiva vsebuje tudi določbe glede pozavarovalnic, ki so ustanovljene v tretjih državah in opravljajo pozavarovalno dejavnost v EU.

(9)

Glede kodifikacije neživljenjskega zavarovanja je treba navesti, da je bilo od leta 1973, ko je bila sprejeta prva direktiva o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (73/239/EGS) sprejetih več sprememb in dopolnitev te direktive. Zaradi pogostega amandmiranja je to področje postalo nepregledno, zato je več držav članic predlagalo, da se pripravi kodficirano besedilo direktive tudi za področje ne-življenjskega zavarovanje, kar podpira tudi Slovenija.

(10)

V oktobru 2003 je Komisija pripravila gradivo za razpravo o tem, kako izboljšati obstoječa pravila, ki veljajo za elektronsko poslovanje zavarovalnic preko meja. Vprašanje je pomembno, ker Direktiva o elektronskem poslovanju 2000/31/ES, ki postavlja splošna pravila za poslovanje prek elektronskih medijev, predpisuje določene derogacije glede določenih pravil, ki jih vsebujejo zavarovalniške direktive. Obseg teh derogacij in pravila zavarovalniških direktiv trenutno ne dajejo ustrezne, transparentne pravne podlage za razvoj prekomejnega elektronskega poslovanja zavarovalnic, zato je potrebno sprejeti določene spremembe. Določene nejasnosti, zlasti kar se tiče določil o predpogodbenih informacijah, daje tudi dejstvo, da so te informacije urejene v več predpisih, ki zavezujejo zavarovalnice.

(11)

Predloga zakonodajnega akta za zdaj še ni.

(12)

Komisija za leto 2005 načrtuje pripravo predloga direktive, ki bo na novo uredila kapitalsko ustreznost zavarovalnic, ki opravljajo posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja. Nova ureditev bo podobno kot pri bankah temeljila na treh stebrih, s poudarkom na upravljanju s tveganji ter le-tem prilagojeni višini zahtevanega kapitala. Glavne spremembe so predvidene na področju vzpostavitve sistema nadzora v zavarovalnicah, vodenja zavarovalniških družb, nadzora nad poslovanjem zavarovalnic, izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij ter definiciji in obsegu ustreznega kapitala, ki ga morajo zavarovalnice imeti glede na tveganja, katerim so izpostavljena pri svojem poslovanju. Težko je napovedati, kdaj bo zakonodajni predlog posredovan.

(13)

Med prednostnimi nalogami je tudi pravo družb, in sicer osma direktiva prava družb o obvezni reviziji, pravni okvir za plačila ter direktiva o obračunu in poravnavi.

(14)

Evropska komisija pripravlja Nov pravni okvir za plačila na notranjem trgu oziroma t.i. Direktivo o plačilnih storitvah na notranjem trgu.

(15)

Razlog priprave novega pravnega okvirja za plačila na notranjem trgu je v nepopolnem delovanju enotnega trga na tem področju. Evropska komisija želi zagotoviti enake pogoje opravljanja plačilnih storitev na trgu EU in s tem povečanje konkurence med izvajalci plačilnih storitev. Pomemben cilj pa je tudi zagotoviti ustrezno raven zaščite potrošnikov in povečanje transparentnosti pri opravljanju teh storitev. Za zagotovitev teh ciljev predlog direktive uvaja in ureja novo kategorijo izvajalcev plačilnih storitev, to so plačilne institucije. Poleg kreditnih institucij in institucij, ki izdajajo elektronski denar, katerih delovanje je že urejeno z direktivami, bodo lahko plačilne storitve opravljale tudi plačilne institucije, ki pa bodo morale za svoje delovanje na skupnem trgu EU pridobiti dovoljenje v domači državi članici.

(16)

Glavna načela, ki jih zasleduje nov pravni okvir so: veljavnost pravil za vse izvajalce plačilnih storitev v EU, veljavnost za vse uporabnike plačilnih storitev, veljavnost za vse vrste plačilnih storitev ter za plačilne transakcije v vseh valutah.

(17)

Po predvidevanjih naj bi v prvi polovici leta 2005 potekala usklajevanja besedila predloga direktive v okviru Evropske komisije, ki naj bi svoj predlog posredovala v obravnavo Svetu in Parlamentu v juniju 2005. Po pričakovanjih Evropske komisije naj bi nadaljnji dve leti potekal postopek sprejemanja predloga direktive.

(18)

V zvezi s sistemi izračuna, izravnave in izpolnjevanja obveznosti (clearing and settlement) glede poslov v zvezi z vrednostnimi papirji je Evropska komisija v letu 2004 izdala posebno Sporočilo, v katerem je analizirala stanje in izzive na tem področju, sporočilo pa je dala na voljo tudi za komentarje vseh zainteresiranih. Med drugim se je v navedenem dokumentu zavzela za sprejetje okvirne (Lamfalussy) direktive v zvezi s čezmejnim izračunom, izravnavo in izpolnjevanjem obveznosti. Večina tistih, ki so se odzvali na posvetovalni dokument Evropska komisija (to so bile tako države kot industrija), je podprla idejo o direktivi, bo pa Evropska komisija pred tem morala opraviti analizo stroškov in koristi (oziroma "impact assessment") morebitne nove ureditve in šele potem ukrepati. Direktiva naj bi po mnenju Evropske komisije vsebovala določbe glede pravice dostopa oziroma izbire sistema za izračun, izravnavo in izpolnjevanje obveznosti, glede skupnega zakonodajnega in nadzornega okvira v zvezi s tem in glede upravljanja teh sistemov.

(19)

Osnutka direktive na temo izračuna, izravnave in izpolnjevanja obveznosti torej še ni, trenutno pa je nemogoče napovedati, kdaj in v kakšni obliki bo Evropska komisija pripravila osnutek le-te, še posebej ob upoštevanju nameravane predhodne ocene stroškov in koristi za njeno pripravo.

(20)

Posebna pozornost bo posvečena boju proti financiranju terorizma. Za to sta ključni temi Tretja direktiva o preprečevanju pranja denarja, ki posebej obravnava financiranje terorizma, in uredba, ki implementira posebno priporočilo FATF št. VII o boju proti financiranju terorizma.

(21)

Predlog Direktive podpira prizadevanja za nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, popolnoma na novo pa ureja področje preprečevanja in odkrivanja financiranja terorizma.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Slovenija bo dala pri svojem delu prednost tistim predlogom, ki bodo ob upoštevanju obstoječega stanja vodili do povečevanja konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega finančnega sektorja. Slovenija se zavzema za pristop k spremembam zakonodaje, ki bo že v naprej v največji možni meri predvidel možne posledice na finančne institucije, njihove komitente in makroekonomsko okolje.

(2)

V postopku sprejemanja Direktive o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij so bila stališča Slovenije še posebej osredotočena na določila, kot so pristojnost nadzornikov glede potrditve naprednih modelov ocenjevanja tveganj, enotni datum implementacije modelov ocenjevanja tveganj, zahteve glede javnih razkritij in razkritij pomembnih hčerinskih družb. V teku obravnave predloga v Svetu EU je do zasedanja Sveta finančnih ministrov ECOFIN v decembru 2004 prilagodila stališča tako, da ni blokirala sprejema direktive v Svetu.

(3)

Republika Slovenija soglaša s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pozavarovanju in spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter Direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES. Republika Slovenija se je nazadnje opredelila in podprla kompromisni predlog Predsedstva Sveta EU z dne 5. novembra 2004. Kompromisni predlog je sprejemljiv tudi z vidika dosedanjih stališč Republike Slovenije glede najbolj aktualnih vprašanj, ki so se pojavljala tekom priprave predloga direktive. Eno od vprašanj je bila ureditev dovoljenih naložb pozavarovalnic iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij, glede katerih je Republika Slovenija soglašala s predlogom o postavitvi kvantitativnih omejitev takšnih naložb. Podano je bilo tudi stališče k členu, ki ureja pravila za izračun zahtevane kapitalske ustreznosti pozavarovalnic – Republika Slovenija se je zavzela za predlog, da bi se za izračun kapitalske ustreznosti za življenjske pozavarovalnice predvidela uporaba pravil za izračunavanje kapitalske ustreznosti za premoženjska zavarovanja, kar je ponudil tudi kompromisni predlog Predsedstva Sveta EU. Republika Slovenija se je strinjala tudi s kompromisnim predlogom, da se ne uvede pravica zavarovalca, ki mu jo lahko podeli država članica, da v primeru prenosa pozavarovalnega portfelja, le-ta v določenem času lahko odstopi od zavarovalne pogodbe.

(4)

Republika Slovenija načelno soglaša s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno s financiranjem terorizma, ker se s sprejemom te Direktive podpirajo prizadevanja za nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, popolnoma na novo pa ureja področje preprečevanja in odkrivanja financiranja terorizma. Usklajevanje besedila členov predloga Direktive na strokovni ravni je zaključeno, še naprej pa bo Slovenija podpirala sprejem direktive na politični ravni. Pri delu Sveta bo sodelovala pri oblikovanju preambule, kjer bodo obravnavna predvsem pravno-tehnična vprašanja interpretacije sprejetih členov. Tudi nadalje pri postopku na politični ravni bo Republika Slovenija podpirala stališča, ki predstavljajo nadgradnjo sedanjega sistema na tem področju in nasprotovala tistim stališčem, ki predstavljajo korak nazaj v primerjavi z razvojem tega področja v Sloveniji oziroma predstavljajo nepotrebno dodatno obremenjevanje finančnih in drugih organizacij – zavezancev. Slovenija podpira tudi sprejem predloga Uredbe o informacijah plačnika, ki spremljajo denarna nakazila, ki je izvedbeni akt posebnega priporočila skupine FATF št. VII za boj proti terorizmu. Predlog Uredbe je še v fazi strokovnega usklajevanja, kjer bo Slovenija aktivno udeležena še naprej. Slednja uredba ne bo prinesla popolnoma novih predpisov za Slovenijo, saj se del predvidenih ukrepov v Sloveniji že izvaja na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov na področju preprečevanja pranja denarja. Seveda pa Slovenija podpira še bolj podrobno ureditev, predvsem pa harmonizacijo in implementacijo le-tega v vseh državah članicah EU.

(5)

Pri predlogih, ki šele bodo posredovani v obravnavo Svetu, se bo Slovenija aktivno vključila v postopek sprejema v čim zgodnejši fazi.

2.4.4. Obdavčitev

Prednostne naloge EU

(1)

Davek na dodano vrednost

Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je cilj predlogov EU posodobitev obstoječega skupnega sistema DDV in hkrati prilagoditev najnovejšemu ekonomskemu, tehničnemu ter političnemu razvoju. Prav tako naj bi spremembe prispevale k enostavnejšem poslovanju davčnih zavezancev in davčnih uprav. Z drugimi predlogi se želi doseči poenotenje izvajanja in poenostavitev veljavne zakonodaje Skupnosti.

Svet si bo prizadeval napraviti napredek pri že predloženih predlogih oziroma predlogih, ki jih bo Komisija Svetu predložila v kratkem. Tako naj bi obravnaval izvedbeno Uredbo o izvajanju Šeste DDV direktive, na novo oblikoval prečiščeno besedilo Šeste direktive, nadaljeval razpravo o spremembi pravil glede določitve kraja opravljanja storitev, nadaljeval razpravo o uporabi znižanih stopenj DDV in razpravo o uvedbi postopka obdavčitve na enem mestu.

Svet bo v letu 2005 začel postopke na vrsti prihajajočih predlogov: predlog sprememb Šeste direktive glede kraja opravljanja storitev, v primerih ko se storitve opravljajo za končne potrošnike; predlog za racionalizacijo izjem iz 27. člena Šeste direktive, Svet bo razpravljal o nadaljnjem razvoju oziroma dokončni uveljavitvi načina obračunavanja DDV v povezavi z elektronskim poslovanjem – sedanja začasna rešitev se izteče 1. julija 2006.

(2)

Trošarine

Predlogi Evropske komisije, predloženi Svetu na tem področju, so usmerjeni v poenotenje izvajanja in posodobitev zakonodaje Skupnosti. Delo na tem področju bo usmerjeno v dokončanje predloga za spremembe Direktive 92/12/EEC glede členov 7 do 10 (gibanje trošarinskih izdelkov s plačano trošarino) in v obravnavo predloga čistopisa Direktive 92/12/EEC, ki naj bi vseboval tudi vsebinske novosti (op. predložitev predloga v začetku 2005 je popolnoma nerealistična; obravnave predloga ni zaključila niti še delovna skupina Komisije).

(3)

Neposredni davki

Na področju neposrednih davkov se bosta predsedstvi v letu 2005 osredotočili na zadeve, povezane z gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo notranjega trga. Nadaljevali bosta delo na

Direktivi o obrestih in licenčninah.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

Prednostne naloge Slovenije na področju obdavčitve sledijo prednostnim nalogam EU.

(2)

Na področju DDV se Slovenija ne bo zavzemala za hitre in obsežne spremembe sistema, ampak za postopno prilagajanje in posodabljanje obstoječega sistema s ciljem, da se administrativni postopki čimbolj poenostavijo in poenoti njihovo izvajanje med državami članicami, vendar hkrati ohranijo oziroma okrepijo vsi potrebni nadzorni mehanizmi, s katerimi je mogoče učinkovito preprečevati zlorabe sistema in hitro odkrivati kršitve predvsem v trgovini med državami članicami EU. Pri odobravanju izjem in sistema njihovega uveljavljanja si bo Slovenija prizadevala za racionalni pristop. Zaradi enostavnosti sistema in enotnosti njegovega izvajanja je primerno, da je izjem čim manj, vendar pa je treba upoštevati specifične potrebe posameznih držav članic. Slovenija ne nasprotuje posebnim rešitvam, ki se lahko uveljavijo le za posamezne države članice, vendar le, če to ne ogroža delovanja notranjega trga, ne izkrivlja konkurence med državami članicami in če omogoča učinkovit nadzor odobrenih izjem brez pretiranih administrativnih stroškov.

(3)

Na področju trošarin si bo Slovenija prizadevala za posodobitev obstoječega sistema in za njegovo prilagoditev potrebam sodobnega elektronskega komuniciranja. V tem kontekstu Slovenija pozdravlja prizadevanja za uvedbo elektronskega spremljanja gibanja trošarinskih izdelkov in ocenjuje, da so pravočasne celovite spremembe Direktive 92/12 nujne za dosego zastavljenih ciljev na tehničnem in tehnološkem področju. Tudi na področju trošarin bi nove rešitve na dolgi rok morale zagotavljati zmanjševanje administrativnih stroškov tako pri zavezancih kot tudi pri nadzornih organih, hkrati pa zagotavljati učinkovit nadzor gibanja trošarinskih izdelkov, kjer lahko potencialno proračuni držav članic utrpijo veliko škodo.

2.4.5. Storitve in poklicne kvalifikacije

Storitve

Prednostne naloge EU

(1)

Največ pomanjkljivosti v delovanju notranjega trga EU je mogoče opaziti prav na področju prostega pretoka storitev, zato si EU prizadeva za ukrepe, ki bodo uporabnikom in ponudnikom storitev zagotovili večjo izbiro in kvaliteto storitev po nižji ceni ter tako omogočili hitrejše in lažje izpolnjevanje ciljev Lizbonske strategije. Ker predstavljajo storitve (skupaj z javno upravo) že več kot 70 odstotkov BDP EU in zaposlujejo več kot 67 odstotkov vseh delavcev v EU, je potrebno nujno vzpostaviti učinkovito delovanje notranjega trga na področju storitev.

(2)

Zaradi želje po čim prejšnjem doseganju omenjenega cilja tako ostaja prednostna nalogo EU sprejetje Predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, katere namen je vzpostavitev sistemskega pravnega okvira za zagotovitev svobode pri ustanavljanju podjetij, ki izvajajo storitve, in za prost pretok storitev med vsemi državami članicami. Glavni cilj predlagane direktive je zagotovitev pravne varnosti izvajalcem in uporabnikom storitev, vključno s poenostavitvijo obstoječih administrativnih postopkov. Problemi se kažejo predvsem v zvezi z vključitvijo nekaterih storitev (npr. zdravstvenih, socialnih, iger na srečo) pod normativni okvir nove direktive. Predlog direktive se ne naša na storitve, ki so urejena s posebno EU zakonodajo (bančništvo, zavarovalništvo, pokojnine, nekatere transportne storitve, elektronske storitve, storitve, ki jih opravljajo javne oblasti). Posebna pozornost bo namenjena zagotovitvi sodelovanja med ustreznimi organi oblasti držav članic in principu "države porekla", kot temeljnemu principu za uspešno delovanje notranjega trga EU.

Prednostne naloge Slovenije

(1)

V Sloveniji delež in razvoj storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost zaostajajo za državami članicami EU. Slovenija mora oblikovati bolj dinamično in fleksibilno politiko ter mehanizme za spodbujanje razvoja novih storitev, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo (informacijsko-komunikacijske storitve, poslovne in finančne storitve). Ob politiki deregulacije in liberalizacije, ki bosta spodbudili večjo konkurenco med ponudniki storitev, je treba napore usmeriti tudi v vzpostavitev sodobne telekomunikacijske infrastrukture in zadostnega števila visoko usposobljenih kadrov.

(2)

Slovenija podpira Predlog direktive o storitvah na notranjem trgu, saj naj bi napovedane spremembe zagotovile bolj prijazno okolje vsem, vključenim v uveljavitev obstoječe zakonodaje: podjetjem, državni administraciji in institucijam, ki predstavljajo ustrezno tehnično infrastrukturo. Tako kot večina drugih držav se tudi Slovenija zavzema za izključitev nekaterih storitev (zdravstvenih, socialnih, iger na srečo) iz obsega direktive. Ker je vsebina direktive izrazito horizontalno narave, njena obravnava pa poteka zelo hitro in zahteva usklajeno in utemeljeno zastopanje nacionalnih stališč, Slovenija opozarja na potrebo po učinkovitem medresorskem usklajevanju in jasno oblikovanimi in usklajenimi stališči do posameznih določil predlagane direktive, oziroma lastnih predlogov, kakor tudi predlogov drugih držav članic.

Poklicne kvalifikacije

Prednostne naloge EU

Na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij bo pomemben dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o Predlogu direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Direktiva združuje v enoten dokument zakonodajne akte o priznavanju poklicnih kvalifikacij, in sicer dvanajst obstoječih "sektorskih" direktiv, ki urejajo vprašanja zdravnikov, medicinskih sester za splošno nego, zobozdravnikov, veterinarjev, babic, farmacevtov in arhitektov ter tri direktive "splošnega sistema". Nova direktiva s tem postavlja enostavnejša in jasnejša pravila glede priznavanja kvalifikacij in obenem prispeva k boljši informiranosti državljanov in k zmanjšanju administrativnega bremena za podjetja in državljane. Poleg tega direktiva poenostavlja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij in prinaša večjo mero fleksibilnosti pri vprašanju poklicnih kvalifikacij v zvezi z opravljanjem storitev in ustanavljanjem.

Prednostne naloge Slovenije

Spremembe in dopolnitve Direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij bodo vsekakor prinesle nekatere novosti v slovensko zakonodajo, zato bo potrebno prilagoditi slovensko zakonodajo s področja vzajemnega priznavanja kvalifikacij. Direktiva bo slovenskim državljanom olajšala in poenostavila opravljanje poklicev in storitev na področju reguliranih dejavnosti, pripomogla pa bo tudi k boljši informiranosti in manjšemu administrativnemu bremenu. Slovenija zato podpira predlog sprememb direktive, hkrati pa opozarja, da morajo rešitve, sprejete v direktivi, odražati tudi skrb za varstvo potrošnikov in javno zdravje.

Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005 (DeUDIEU)

Časovnica