236. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije
Na podlagi veljavnih predpisov sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavniki delodajalcev:
– Gospodarska zbornica Slovenije
– Obrtna zbornica Slovenije
– Združenje delodajalcev Slovenije
in
kot predstavniki delojemalcev:
– Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez
naslednjo:
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestni potniški promet Slovenije
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način opravljajo in ki imajo s strani pristojnega organa dodeljeno eno izmed naslednjih šifer dejavnosti:
-
60.211 Mestni in primestni potniški promet na rednih linijah
-
60.212 Medkrajevni potniški cestni promet na rednih linijah
-
60.230 Drug kopenski potniški promet.
Ta kolektivna pogodba se ne uporablja za javna podjetja v mestnem prometu.
3. člen
Osebna veljavnost
(1)
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje (več kot 6 mesecev na leto) opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2)
Za poslovodne osebe in vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.
(3)
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na obvezni praksi pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.
4. člen
Časovna veljavnost
(1)
Ta pogodba je sklenjena s podpisom pogodbenih strank, v veljavo stopi 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2007. Pogodba je sklenjena za določen čas in velja do 31. 12. 2008.
(2)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1)
Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu, kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.
(2)
Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobitni način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.
(3)
Poslovodne osebe so osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(4)
Vodilni delavci so tisti delavci, ki so z aktom o ustanovitvi delodajalca, s pogodbo o zaposlitvi ali z drugim pooblastilom določeni za samostojno vodenje določenih poslov ali enot in imajo pooblastila za samostojne odločitve.
(5)
Kot vozno osebje se štejejo vsi delavci, ki opravljajo prevoz potnikov v cestnem prometu.
(6)
Kraj opravljanja dela za vozno osebje se šteje območje dejavnosti delodajalca in poslovni prostori ter vozila delodajalca.
(7)
Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji.
(8)
Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.
6. člen
Enotni minimalni standardi
(1)
Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde, razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(2)
Sporazum o odstopanju od minimalnih standardov je dopusten, če se sprejme pisni dogovor med delodajalcem in sindikatom, v vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogoče s takšnim ukrepom preprečiti večjo škodo in ohraniti delovna mesta.
(1)
Delovna mesta se skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest razvrstijo v tarifne razrede, ki so naslednji:
I. tarifni razred (enostavna dela)
II. tarifni razred (manj zahtevna dela)
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
IV. tarifni razred (zahtevna dela)
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela).
(2)
V tej kolektivni pogodbi je za potrebe razporeditve delavcev in obračunavanja plač določeno sedem (I do vključno VII) tarifnih razredov. Za najbolj zahtevna in izjemno pomembna delovna mesta ni določenih tarifnih razredov. Določitev pravic in obveznosti za ti dve stopnji izobrazbe je stvar delavca in delodajalca.
(3)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(4)
Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcu razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
8. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1)
Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, vsebuje:
-
osnovno plačo delavca, določeno v nacionalni valuti.
(2)
Pogodba o zaposlitvi lahko vsebuje tudi določbe o:
-
drugih obveznostih delavca in delodajalca,
9. člen
Opravljanje drugih del
(1)
Delavcu se v času trajanja delovnega razmerja lahko odredi namesto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, drugo delo, če gre za:
-
nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
-
izvajanje izrednih ukrepov varnosti in zdravja pri delu,
-
odpoved pogodbe o zaposlitvi za čas odpovednega roka,
-
začasno povečanje obsega dela.
(2)
Delavca ni mogoče razporediti na drugo delo, če ni seznanjen s pogoji za zdravo in varno delo.
10. člen
Delovno razmerje za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklepa v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Poleg zakonsko določenih primerov je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas v naslednjih primerih:
-
sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas do enega leta, ko med prijavljenimi kandidati na objavo delovnega mesta ni primernega kandidata,
-
terminske pogodbe za čas trajanja projekta oziroma največ za pet let,
-
za čas trajanja koncesijske pogodbe za izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov,
-
sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva.
PRIPRAVNIŠTVO IN POSKUSNO DELO
(1)
Pripravnik je lahko tisti delavec, ki prvič začne opravljati delo po končanem izobraževanju, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.
(2)
Način izvajanja pripravništva določa ta kolektivna pogodba.
(3)
Elementi strokovnega usposabljanja v času pripravništva in način opravljanja izpita se opredelijo v pogodbi o zaposlitvi.
(4)
Pripravništvo se lahko določi za različno dolga obdobja, in sicer če poseben zakon ne določa drugače, traja pripravništvo najmanj 6 in največ 12 mesecev. Pripravništvo se lahko določi samo za dela od IV. do VII. stopnje zahtevnosti.
(5)
Če se pripravništvo opravlja v delovnem razmerju z delovnim časom, krajšim od polnega, se pripravništvo odmeri v sorazmerno daljšem trajanju.
(6)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Način spremljanja in izvajanja pripravništva določa pogodba o zaposlitvi.
(1)
Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja.
(2)
Pripravništvo in poskusno delo se med seboj izključujeta.
(3)
Poskusno delo se lahko določi tudi v primeru, ko je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
NAPOTITEV NA DELO V DRUG KRAJ
13. člen
Napotitev na delo v drug kraj
(1)
V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drugi kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
(2)
Napotitev je zakonita, če:
-
ne vpliva na poslabšanje delavčevega zdravja,
-
pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi ne traja več kot tri ure, za matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot ne traja več kot dve uri.
DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
14. člen
Disciplinska odgovornost in sankcije
(1)
Disciplinska odgovornost se ugotavlja in izvaja v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih.
(2)
Disciplinska sankcija poleg opomina, ki jo delodajalec lahko delavcu izreče v disciplinskem postopku, je:
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.