2395. Pravilnik o sodnih tolmačih
Na podlagi 91. člena v zvezi z 92. členom in tretjega odstavka 93. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00 in 26/01) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih tolmačih
Ta pravilnik podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih tolmačk in sodnih tolmačev (v nadaljnjem besedilu: tolmači), vsebino in način opravljanja preizkusa znanja oseb, ki želijo biti imenovane za tolmače (v nadaljnjem besedilu: kandidat), način poslovanja tolmačev, tarifo za plačevanje nagrade za delo tolmača in povrnitev stroškov, ki jih je tolmač imel v zvezi s svojim delom kot tolmač.
Tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas, ki prevajajo govorjeno ali pisno besedo iz slovenskega v tuj jezik, iz tujega v slovenski jezik ali iz tujega v drug tuj jezik v sodnih postopkih in v drugih primerih, ko se zahteva prevod tolmača.
Tolmači so tudi osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi zanje.
Tolmači prevajajo na zahtevo sodišča, državnega organa ali fizične oziroma pravne osebe.
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje tolmačev v skladu z zakonom o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon) in tem pravilnikom po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Kandidat vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za tolmača z navedbo osebnih podatkov iz drugega odstavka 88. člena zakona in jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača.
Kandidat lahko poleg jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, navede tudi posebno pisavo tega jezika. Za tako imenovanje se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja pravilnika.
Kandidat mora vlogi iz prejšnjega člena priložiti dokazila o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah za določen jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan za tolmača. Kandidat mora v vlogi navesti tudi naziv pristojne institucije, pri kateri je pridobil aktivno znanje slovenskega jezika in ustrezno univerzitetno oziroma drugo strokovno izobrazbo.
Ministrstvo pridobiva podatek o poslovni sposobnosti kandidata od upravljavca matičnega registra, podatek o državljanstvu pa od upravljavca centralne evidence o državljanstvu. Izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence ministrstvo pridobi iz lastnih evidenc. Podatke o aktivnem znanju slovenskega jezika in o univerzitetni oziroma drugi strokovni izobrazbi ministrstvo pridobi od pristojne institucije.
Če je kandidat državljan države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in hkrati ni državljan Republike Slovenije, mora k vlogi iz prejšnjega člena priložiti še dokazilo o državljanstvu države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora.
5. člen
(Dokazila o strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah)
Kot dokazilo o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upošteva natančna navedba jezikovnega področja, obseg in trajanje poklicnih izkušenj ter zaposlitev kandidata, povezanih z uporabo jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah za ta jezik, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij z jezikovnega področja, na katerem želi kandidat opravljati svoje delo kot tolmač, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti ter praktičnih izkušnjah, povezanih s področjem delovanja tolmačev.
7. člen
(Osebnostna primernost)
Osebnostna primernost kandidata (3. točka prvega odstavka 87. člena zakona) se ugotavlja na podlagi vloge kandidata, predloženih dokazil in opravljenega razgovora s kandidatom. Razgovor opravi višji upravni delavec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
8. člen
(Potrebno število tolmačev)
Pri ugotavljanju tujega jezika, za katerega primanjkuje tolmačev, ker se v postopkih pred državnimi organi Republike Slovenije redko uporablja (drugi odstavek 93. člena zakona), se upoštevajo predhodna obrazložena mnenja predsednikov sodišč o potrebi po tolmačih za posamezen tuj jezik v posameznem sodnem okrožju.
9. člen
(Preizkus znanja)
Kandidata, za katerega se ugotovi, da izpolnjuje pogoje za imenovanje iz 1. do 5. točke 87. člena zakona, se pisno obvesti o času in kraju opravljanja preizkusa znanja.
Preizkus znanja se opravi po določbah IV. dela tega pravilnika.
Kandidat je lahko imenovan za tolmača le, če uspešno opravi preizkus znanja.
10. člen
(Odločba o imenovanju)
Odločbo o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi imenovanja izda minister.
V izreku odločbe se navede jezik, za katerega je tolmač imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.
Tolmač lahko začne z delom, ko pred ministrom izreče prisego iz 94. člena zakona.
O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, tolmač in zapisnikar.
Ob prisegi se tolmaču vroči odločba o imenovanju in knjiga prevedenih listin.
12. člen
(Objava imenovanja)
Imenovanje tolmača se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik tolmačev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.
13. člen
(Začetek postopka za razrešitev)
Minister razreši tolmača iz razlogov, določenih v 1. do 4. točki prvega odstavka 89. člena zakona.
Postopek za razrešitev tolmača začne minister na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti.
Če gre za razloge iz 1. točke prvega odstavka 89. člena zakona, se postopek začne na podlagi predloga samega tolmača.
Predlog predsednika sodišča oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z navedbo razlogov, se pošlje v odgovor tolmaču, zoper katerega je začet postopek razrešitve.
Za odgovor se določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni in teče od dneva, ko tolmač prejme obvestilo oziroma predlog za začetek postopka.
Minister lahko na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti tolmaču z odločbo začasno odvzame pravico opravljati delo, če obstajajo okoliščine iz 2. do 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona in utemeljena nevarnost nastanka nenadomestljivih škodljivih posledic, če bi tolmač nadaljeval z delom.
Odvzem pravice traja do pravnomočnosti odločbe, izdane v postopku razrešitve, vendar največ eno leto.
Odvzem pravice se zaznamuje v imeniku tolmačev in na spletnih straneh ministrstva.
16. člen
(Strokovna komisija)
Za ugotavljanje pogojev za razrešitev iz 2. do 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona lahko minister imenuje strokovno komisijo. Sedež komisije je na ministrstvu.
Komisijo sestavljajo strokovnjaki, imenovani izmed visokošolskih učiteljev tujega jezika, članov društev prevajalcev, ter tolmačev, ki imajo ta status najmanj pet let, članov društev slušno prizadetih in po potrebi tudi drugih oseb, usposobljenih za preizkus znanja iz tujega jezika, za katerega je tolmač imenovan, in uslužbenec ministrstva.
Komisija ima predsednika in najmanj dva člana ter zapisnikarja. Predsednik komisije je pravni strokovnjak.
17. člen
(Delo in poročilo komisije)
Komisija opravlja svoje delo na seji, na katero lahko vabi tolmača, katerega razrešitev je predlagana, ter strokovnjake za jezik, za katerega je tolmač imenovan.
Komisija v roku največ 30 dni od imenovanja pripravi pisno poročilo na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve.
Poročilo komisije vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenih predlogov.
Minister pri odločitvi o razrešitvi ni vezan na mnenje komisije.
18. člen
(Odločba o razrešitvi)
O svoji odločitvi minister izda odločbo, ki se vroči predlagatelju razrešitve ter tolmaču.
Šteje se, da je tolmač razrešen z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi.
Razrešeni tolmač mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi oddati ministrstvu svojo štampiljko in izkaznico.
Razrešitev se vpiše v imenik tolmačev ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
19. člen
(Stroški postopka razrešitve)
Članom komisije iz 17. člena tega pravilnika pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva.
IV. VSEBINA IN NAČIN OPRAVLJANJA PREIZKUSA ZNANJA
20. člen
(Program preizkusa znanja)
Preizkus znanja (prvi odstavek 93. člena zakona) zajema preverjanje znanja iz jezika, za katerega želi biti kandidat imenovan za tolmača, ter poznavanja:
-
temeljnih institutov ustavne ureditve Republike Slovenije;
-
organizacije in delovanja pravosodja in sodstva;
-
osnov sodnih postopkov, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu tolmačev;
-
zakonskih določb o pravicah in dolžnostih tolmačev,
-
oblikovanja in overjanja prevodov ter vodenja evidence.
Če je kandidat v vlogi za imenovanje navedel poleg jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, tudi posebno pisavo tega jezika, preizkus znanja obsega tudi poznavanje navedene pisave.
Preizkus znanja za tolmače, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, obsega:
-
govorico slušno prizadetih: gestikulacijo, znakovni govor, prstno abecedo;
-
preizkus znanja s področij iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena.
Program s podrobnejšo vsebino in seznamom predpisov in strokovne literature, po katerih se preverja strokovnost oziroma znanje za posamezne jezike, določi minister. Program je na razpolago pri ministrstvu in se objavi na spletnih straneh ministrstva.
21. člen
(Pripravljalni seminarji)
Ministrstvo lahko organizira pripravljalne seminarje za pripravo kandidatov.