1354. Pravilnik o sofinanciranju avtorskih honorarjev na področju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, filmske, audio, video in multimedijske ustvarjalnosti in na področju književnosti, znanosti in likovne umetnosti
Na podlagi petega odstavka 18. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 68/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95 – odl. US RS) minister za kulturo izdaja
P R A V I L N I K o sofinanciranju avtorskih honorarjev na področju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, filmske, audio, video in multimedijske ustvarjalnosti in na področju književnosti, znanosti in likovne umetnosti
Pravilnik o sofinanciranju avtorskih honorarjev na področju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne in gledališke ustvarjalnosti, na področju književnosti, znanosti in umetnosti ter na področju filmske, audio, video in multimedijske ustvarjalnosti (v nadaljevanju: pravilnik) uporablja Ministrstvo za kulturo pri določanju deleža sofinanciranja avtorskih honorarjev pri sofinanciranju projektov in programov glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, književne in založniške dejavnosti ter filmske, audio, video in multimedijske dejavnosti (v nadaljevanju: dejavnosti) iz sredstev državnega proračuna.
Avtorski honorarji s področja posamezne dejavnosti so predmet tega pravilnika, kolikor nastopajo kot sestavina cene glasbenega, glasbeno-scenskega, plesnega, baletnega, gledališkega ali književnega dela oziroma knjige ali pa kot sestavina dela s področja filma, audia, videa in multimedijev (v nadaljevanju: dela).
Naročnik po tem pravilniku je pravna oseba, ki črpa finančna sredstva oziroma del finančnih sredstev za izvedbo svojega naročila iz javnih sredstev.
Del avtorskih honorarjev, ki ga naročniki namenjajo iz javnih sredstev, ne sme presegati višin iz tega pravilnika.
Avtorski honorarji iz tega pravilnika so osnova za izračun tistih stroškov dela s področja posamezne dejavnosti, ki izvirajo iz avtorskih del, kot jih opredeljuje zakon o avtorski in sorodnih pravicah.
Oblike avtorskih del in tarife sofinanciranja avtorskih honorarjev po posameznih dejavnostih so vsebovane v prilogi "Tarife sofinanciranja avtorskih honorarjev na področju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, audio, video, filmske in multimedijske ustvarjalnosti ter na področju književnosti, znanosti in likovne umetnosti" (v nadaljevanju: tarife), ki je sestavni del tega pravilnika.
Ta pravilnik določa tudi nekatere splošne pogoje, ki jih morata izpolnjevati naročnik avtorskega dela in avtor ter jih mora upoštevati njuna medsebojna pogodba, in tudi nekatere dodatke k avtorskim honorarjem, ki niso zajeti v tarifah.
II. OSNOVE IN MERILA ZA SOFINANCIRANJE AVTORSKIH HONORARJEV
Višina sofinanciranja bruto avtorskih honorarjev se določa v razmerju do točk iz tarife (v nadaljevanju: tarifne točke). Vrednost tarifne točke je določena v razmerju do vrednosti količnika osnovne plače zaposlenih v kulturi in je 0,0408 količnika. Osnova za obračun točk za določitev višine sofinanciranja avtorskih honorarjev po tem pravilniku je določena v višini osnove za obračun plač zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture. Osnovo za obračun točk za določitev višine sofinanciranja avtorskih honorarjev določi minister, pristojen za kulturo, in se objavi v Uradnem listu RS.
Ministrstvo za kulturo sporoča denarno vrednost tarifne točke oziroma njene spremembe Kulturniški zbornici Slovenije, poklicnim oziroma strokovnim društvom ali združenjem na področju kulture ter drugim zainteresiranim na njihovo zaprosilo.
Po tem pravilniku šteje za eno leto avtorskega ustvarjanja:
a)
na področju glasbene in glasbeno-scenske ustvarjalnosti:
-
ustvarjanje štirih simfoničnih del v trajanju po 25 minut ali drugih oblik glasbenih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prvo izvedbo avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in v drugih tehnologijah;
-
ustvarjanje enega opernega dela v trajanju vsaj 90 minut ali drugih oblik glasbeno-scenskih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prve izvedbe avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in/ali slike ter v drugh tehnologijah;
b)
na področju plesne ustvarjalnosti:
-
avtorska koreografija dveh celovečernih plesnih predstav v trajanju vsaj po 50 minut ali druge oblike plesnih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prve uprizoritve avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in slike in v drugih tehnologijah;
c)
na področju baletne ustvarjalnosti:
-
ustvarjanje koreografije dveh celovečernih baletnih predstav v trajanju vsaj po 50 minut ali druge oblike baletnih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prve uprizoritve avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in slike ter v drugih tehnologijah;
d)
1. na področju gledališke ustvarjalnosti:
-
režija dveh celovečernih gledaliških predstav ali druge oblike gledaliških del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
d)
2. na področju govorne produkcije na nosilcu zvoka:
-
režija desetih dolgih radijskih iger ali dokumentarnih oddaj ali drugih oblik zvočnih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
e)
1. na področju filmske ustvarjalnosti:
-
režija enega celovečernega igranega filma ali druge oblike del s področja filmskega ustvarjanja, ki jim količinsko ustreza 1400 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
2.
na področju govorne produkcije na nosilcu slike in zvoka:
-
režija desetih iger ali druge oblike AV del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;