Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Ta zakon ureja omejevalne ukrepe, ki jih Republika Slovenija skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij, uvede oziroma izvaja zaradi vzpostavitve ali ohranitve mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoja oziroma utrjevanja demokracije in pravne države ter drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

Predpis, s katerim se uvedejo oziroma izvajajo omejevalni ukrepi, izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Vlada v predpisu, s katerim uvede omejevalne ukrepe oziroma predpiše njihovo izvajanje, odvisno od primera določi vrsto, način izvajanja in morebiten omejen čas trajanja omejevalnih ukrepov, nadzor nad njimi ter sankcije za njihovo kršitev.

Pred predložitvijo predpisa iz prejšnjega odstavka vladi mora v primerih, kadar Republike Slovenije k uvedbi omejevalnih ukrepov ne zavezujejo mednarodne obveznosti, o uvedbi omejevalnih ukrepov dati mnenje stalna koordinacijska skupina iz 7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: skupina).

Ne glede na prvi odstavek tega člena predpis, s katerim Republika Slovenija uredi izvajanje omejevalnih ukrepov, ki jih določajo pravni akti EU oziroma OZN, preneha veljati ali se uporabljati takrat, ko prenehajo veljati ali se uporabljati ustrezni pravni akti EU oziroma OZN, za izvajanje katerih je bil sprejet, in v takem obsegu, kot prenehajo veljati ali se uporabljati navedeni pravni akti. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavi obvestilo o prenehanju veljavnosti ali uporabe prej omenjenega predpisa.

Kadar Varnostni svet OZN (v nadaljnjem besedilu: VSZN) ali njegov odbor, ustanovljen na podlagi resolucij VSZN, doda nove osebe na seznam oseb, zoper katere v skladu z uredbami EU velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, se uredbe EU ter ustrezni predpisi, sprejeti za njihovo izvajanje na podlagi tega zakona, v skladu z resolucijami VSZN v zvezi s temi osebami uporabljajo z dnem objave dopolnitve seznama s temi osebami na spletni strani VSZN do uveljavitve ustrezne dopolnitve prilog k uredbam EU. Naslov spletne strani VSZN iz prejšnjega stavka na svoji spletni strani objavi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil v skladu z zakonodajo na svojem področju zagotovijo izvedbo prepovedi in omejitev na podlagi seznamov oseb, zoper katere se uporabljajo omejevalni ukrepi (v nadaljnjem besedilu: sankcijski seznami). Subjekti iz prejšnjega stavka so dolžni spremljati sankcijske sezname, zlasti prek elektronskega obveščanja, ki ga zagotavljata VSZN in EU. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, pošlje članom skupine ustrezne podatke o možnostih za elektronsko obveščanje o sankcijskih seznamih, ki jih člani pošljejo subjektom iz prvega stavka tega odstavka v okviru svojega področja pristojnosti. Skupina po potrebi sprejme smernice za izvajanje tega odstavka.

Vlada lahko po predhodnem mnenju skupine odloči, da se zaradi vodenja postopkov in mednarodne izmenjave podatkov v zvezi z izvajanjem omejevalnih ukrepov vzpostavi zbirka podatkov o omejevalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov). Zbirko podatkov vzpostavi, vodi, vzdržuje in obdeluje podatke v njej ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. V predpisu, s katerim vlada odloči o vzpostavitvi zbirke podatkov, vlada podrobneje predpiše zlasti način vodenja in vzdrževanja zbirke podatkov, nadzora nad njo ter obdelave podatkov, ki jih vsebuje.

Zbirka podatkov vsebuje naslednje podatke: osebno ime oziroma firmo, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, državljanstvo, vrsto in številko osebnega dokumenta, podatke o stanju sredstev in premoženja, ki jih imajo te osebe na ozemlju Republike Slovenije, in podatke o sumu kršitve ali poskusa kršitve omejevalnih ukrepov.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, tajne podatke v zbirki podatkov varuje skladno s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.

Podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo še eno leto po prenehanju omejevalnih ukrepov. Po preteku tega roka se ti podatki zbrišejo oziroma uničijo skladno s predpisi, ki urejajo varovanje osebnih podatkov, oziroma s predpisi, ki urejajo tajne podatke, oziroma se arhivirajo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo arhivskega gradiva.

Fizična oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, ki jih obdeluje skupina, ima pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za podatke o pravnih osebah.

Fizično osebo, o kateri so bili podatki zbrani brez njene vednosti in niso bili izbrisani, je treba o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki obvestiti v treh mesecih od prenehanja veljavnosti omejevalnih ukrepov skladno s 3. členom tega zakona.

Pri sumu kršitve ali poskusa kršitve omejevalnih ukrepov se podatki iz drugega odstavka 4. člena tega zakona pošljejo organom, pristojnim za odkrivanje, pregon ali odločanje o prekrških in kaznivih dejanjih.

Upravljavci zbirk podatkov, za katere je tako določeno v predpisu, izdanem na podlagi 3. člena tega zakona, morajo ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, tudi brez pisne privolitve posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) in ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali varovanje tajnih podatkov, brezplačno poslati podatke iz drugega odstavka 4. člena tega zakona in druge podatke, o katerih vodijo evidenco oziroma zbirko podatkov in se nanašajo na izvajanje nalog v zvezi z omejevalnimi ukrepi, če to ne ogroža izvajanja zakonsko določenih nalog upravljavca zbirke podatkov.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko podatke iz drugega odstavka 4. člena tega zakona posreduje OZN, EU in drugim mednarodnim organizacijam iz prve alinee 2. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi izvajanja pravnih aktov o omejevalnih ukrepih OZN, EU in drugih mednarodnih organizacij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

Za spremljanje in koordinacijo izvajanja omejevalnih ukrepov ter druge naloge iz tega zakona vlada ustanovi stalno koordinacijsko skupino, ki jo vodi predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Vlada v aktu o ustanovitvi skupine podrobneje določi naloge, organizacijo in pravila delovanja skupine.

Skupina lahko zaradi učinkovitega spremljanja izvajanja in koordinacije pri izvajanju omejevalnih ukrepov ter opravljanja drugih nalog iz tega zakona obdeluje podatke iz zbirke podatkov.

Za postopek odločanja o vlogah oseb, ki se vložijo na podlagi predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Take določbe se uporabljajo tudi za vloge, ki se vložijo na podlagi neposredno veljavnih predpisov EU, razen če ti ne določajo drugače.