Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 44-2772/1996, stran 3826 DATUM OBJAVE: 9.8.1996
VELJAVNOST: od 10.8.1996 do 12.12.2006 / UPORABA: od 10.8.1996 do 12.12.2006
RS 44-2772/1996
Verzija
12 / 12
Čistopis se uporablja od 13.12.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
2772. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih
Na podlagi 33. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K o plačilih staršev za programe v vrtcih
1. člen
Ta pravilnik ureja določanje plačil staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo.
I. UPRAVIČENCI DO JAVNIH SREDSTEV
2. člen
Ceno programov predšolske vzgoje krijejo starši oziroma zakoniti zastopniki otroka (v nadaljnjem besedilu: starši) in občina.
Občina krije del cene programa za:
-
otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče,
-
otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev,
-
otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.
II. VIŠINA PLAČILA
3. člen
Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.
V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa.
Starši plačajo največ 80% cene programa, v katerega je vključen otrok. Plačilo 80% cene je polno plačilo.
Starši lahko uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po naslednji lestvici:
------------------------------------------------------------------------------
Plačilni Če znaša bruto mesečni dohodek Znaša plačilo naslednji
razred na družinskega člana v % od bruto odstotek od cene
povprečne plače na zaposlenega programa
v Republiki Sloveniji v preteklem
koledarskem letu
------------------------------------------------------------------------------
1. do 25% 10%
2. nad 25% do 35% 20%
3. nad 35% do 45% 30%
4. nad 45% do 55% 40%
5. nad 55% do 70% 50%
6. nad 70% do 90% 60%
7. nad 90% do 110% 70%
8. nad 110% 80%
------------------------------------------------------------------------------
Če družina poleg premoženja, ki ga določa drugi odstavek 32.a člena zakona o vrtcih, razpolaga še z drugim premoženjem, katerega vrednost presega:
–
10 mio SIT, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za en plačilni razred,
–
20 mio SIT, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za dva plačilna razreda,
–
30 mio SIT, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za tri plačilne razrede.
Če premoženje družine presega vrednost 50 mio SIT, je plačilo staršev 80% cene programa.
Ne glede na določilo četrtega in petega odstavka tega člena lahko občina v izjemnih primerih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in:
–
določi višje plačilo, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka;
–
določi nižje plačilo oziroma izjemoma določi oprostitev plačila, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.
Plačilo, določeno na podlagi četrtega, petega in šestega odstavka tega člena, ne sme presegati 8. plačilnega razreda.
Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so oproščeni plačila.
3.a člen
Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.
Določilo prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru, da je staršem določeno plačilo v višini prvega plačilnega razreda.
4. člen
Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine.
Letni dohodek družine je vsota vseh dohodkov in prejemkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu in so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen:
–
dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka;
–
dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca);
–
prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
–
štipendij;
–
otroškega dodatka;
–
pomoči ob rojstvu otroka
–
dodatka za nego otroka;
–
sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče.
V dohodek družine po tem pravilniku se upoštevajo preživnine do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da je upravičenec ne prejema.
Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine, odštejejo.
Kot dohodek od kmetijstva se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, brez upoštevanj znižanj in olajšav, ugotovljen v letnem obvestilu davčne uprave o višini katastrskega dohodka, pomnožen s faktorjem za preračun katastrskega dohodka, določenim s predpisom za upoštevanje dohodka iz kmetijstva za pridobitev pravice do socialno varstvenih dajatev in pomoči. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, kot je to določeno v 24. členu zakona o dohodnini, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, ki jim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, se dohodek poveča za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
4.a člen
Če družinski člani ustvarjajo dohodke iz kmetijstva oziroma dohodke iz dejavnosti, se ti dohodki pri določitvi plačilnega razreda upoštevajo tako, da se najprej ugotovi mesečni dohodek na družinskega člana, kot izhaja iz prejšnjega člena ter tako ugotovljeni plačilni razred poveča v naslednjih primerih:
–
če letni katastrski dohodek presega 200.000,00 tolarjev, se plačilo poveča za en plačilni razred,
–
če letni katastrski dohodek presega 350.000,00 tolarjev, se plačilo poveča za dva plačilna razreda,
–
če letni katastrski dohodek presega 550.000,00 tolarjev, se plačilo poveča za tri plačilne razrede,
–
če letni katastrski dohodek presega 1.000.000,00 tolarjev, se plačilo poveča za štiri plačilne razrede,
–
če letni katastrski dohodek presega 1.500.000,00 tolarjev, je plačilo staršev 80% cene programa
oziroma
oziroma
–
če izkazani prihodek podjetnika presega 20 milijonov tolarjev, se plačilo poveča za en plačilni razred,
–
če izkazani prihodek podjetnika presega 40 milijonov tolarjev, se plačilo poveča za dva plačilna razreda,
–
če izkazani prihodek podjetnika presega 60 milijonov tolarjev, se plačilo poveča za tri plačilne razrede,
–
če izkazani prihodek podjetnika presega 100 milijonov tolarjev, je plačilo staršev 80% cene programa.
Katastrski dohodek iz prejšnjega odstavka se upošteva brez znižanj in olajšav, tako kot izhaja iz letnega obvestila davčne uprave o višini katastrskega dohodka in se ne preračunava s faktorjem za preračun katastrskega dohodka, niti se ga ne razdeli na število družinskih članov, temveč se ga upošteva, če vlagatelj oziroma njegovi družinski člani, ki jih določa ta pravilnik, sodelujejo pri ustvarjanju dohodkov iz kmetijstva kot lastniki, solastniki, uporabniki ali uživalci zemljišča.
Prihodek podjetnika se ugotavlja iz odločbe o davku iz dejavnosti.
4.b člen