na dokumentu
- PREDPIS
- VELJAVEN
Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 108-5311/2002, stran 12900 DATUM OBJAVE: 12.12.2002
VELJAVNOST: od 27.12.2002 / UPORABA: od 27.12.2002
RS 108-5311/2002
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 23.11.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 3.4.2025: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 108/02, 61/06 - ZDru-1, 95/24
5311. Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o invalidskih organizacijah (ZInvO)
Razglašam zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2002.
Št. 001-22-143/02
Ljubljana, dne 6. decembra 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH (ZInvO)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon ureja status, področje delovanja, financiranje in lastnino invalidskih organizacij.
(2)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na fizične osebe, veljajo enako za ženske in za moške.
2. člen
(invalidska organizacija)
(1)
Invalidska organizacija je društvo ali zveza društev, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva (v nadaljnjem besedilu: invalidska organizacija) v skladu s tem zakonom.
(2)
Za invalidske organizacije veljajo predpisi, ki urejajo društva, če ta zakon ne določa drugače.
3. člen
(namen)
(1)
Namen invalidske organizacije je prostovoljno in neodvisno združevanje interesno povezanih invalidov in njihovih zakonitih zastopnikov, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe invalidov ter zastopajo interese invalidov.
(2)
Invalidska organizacija pri svojem delovanju upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na področju invalidskega varstva.
(3)
Invalidska organizacija lahko deluje na državni ali lokalni ravni.
4. člen
(obveznost posvetovanja z invalidskimi organizacijami)
(1)
Invalidske organizacije sodelujejo pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov.
(2)
Državni organi se o vseh zadevah iz prejšnjega odstavka posvetujejo z invalidskimi organizacijami.
5. člen
(članstvo)
(1)
Člani invalidske organizacije so invalidi in njihovi zakoniti zastopniki.
(2)
Člani invalidske organizacije so lahko tudi druge fizične osebe, ki na različne načine podpirajo delovanje invalidske organizacije.
(3)
Invalid po tem zakonu je posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živi, v skladu z mednarodno klasifikacijo.
6. člen
(javnost)
(1)
Delovanje in poslovanje invalidske organizacije je javno.
(2)
Podatki, vpisani v register invalidskih organizacij, so javni.
II. DEJAVNOST
7. člen
(pridobitna in nepridobitna dejavnost)
(1)
Dejavnost, ki jo opravlja invalidska organizacija, je nepridobitna.
(2)
Ne glede na načelo nepridobitnosti, lahko invalidska organizacija opravlja tudi pridobitno dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo društva.
(3)
Invalidska organizacija ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svojo pretežno dejavnost.
8. člen
(ustanavljanje novih organizacijskih oblik)
(1)
Invalidska organizacija lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja invalidske organizacije in opredeljena v temeljnem aktu invalidske organizacije.
(2)
Invalidska organizacija lahko ustanovi ali vlaga sredstva v podjetje, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, izključno iz sredstev, ki so mu dodeljena izrecno za tak namen.
9. člen
(cilji)
Cilji delovanja invalidske organizacije za doseganje kakovosti življenja invalidov so zlasti:
-
uveljavljanje človekovih pravic invalidov,
-
vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju,
-
nediskriminacija invalidov,
-
vzpodbujanje invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti,
-
avtonomnost invalidov kot uporabnikov storitev,
-
ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo invalidov,
-
socialna pravičnost in enake možnosti.
10. člen
(naloge)
(1)
Invalidske organizacije opravljajo v okviru svoje dejavnosti naslednje naloge:
1.
ugotavljajo interese in zagovarjajo potrebe invalidov na vseh področjih, ki zadevajo življenje invalidov, prispevajo k osveščanju javnosti in vplivajo na spremembe v prid invalidom;
2.
načrtujejo, organizirajo in izvajajo programe, ki posameznim skupinam invalidov omogočijo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju (usposabljanje za aktivno življenje in delo, prevozi, oskrba s tehničnimi pripomočki, osebna asistenca, nega, fizična pomoč, dnevni centri, klubi, programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, programi za starše in svojce, tolmačenje in spremljanje, programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi, informativna, založniška in kulturna dejavnost, rekreacija in šport ter podobno);
3.
sodelujejo pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju;
4.
nudijo pomoč pri uveljavljanju potreb invalidov na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja (stanovanja, domovi), socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije;
5.
preprečujejo in blažijo socialne ter psihične posledice invalidnosti;
6.
usposabljajo invalide za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo z invalidi;
7.
razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovo informiranost na različnih področjih življenja;
8.
vzpodbujajo aktivnosti pristojnih organov in organizacij za čim uspešnejše reševanje vprašanj invalidov;
9.
sodelujejo pri oblikovanju državnih ukrepov in predlagajo sprejem predpisov in ukrepov na področju invalidskega varstva;
10.
predstavljajo, varujejo in uveljavljajo pravice in interese invalidov na državni ali lokalni ravni;
11.
zagotavljajo zagovorništvo, ustvarjajo možnosti za razvijanje samopomoči in dobrodelnosti;
12.
se povezujejo z drugimi invalidskimi organizacijami doma in v tujini.
(2)
Za izvajanje nalog iz 2., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka lahko invalidske organizacije oblikujejo posebne socialne programe, ki dopolnjujejo javno službo in pravice, ki jih določajo zakoni na področju invalidskega varstva.
(3)
Invalidske organizacije lahko izvajajo tudi druge naloge, ki so kot skupni interesi opredeljene v temeljnem aktu invalidske organizacije.
III. STATUS INVALIDSKE ORGANIZACIJE
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.