Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 140-6087/2004, stran 16610 DATUM OBJAVE: 29.12.2004

VELJAVNOST: od 13.1.2005 do 27.6.2014 / UPORABA: od 13.1.2005 do 27.6.2014

RS 140-6087/2004

Verzija 5 / 5

Čistopis se uporablja od 28.6.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 23.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 23.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 28.6.2014

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5

fwd

6087. Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows

Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena, tretje in četrte alinee 73. člena ter za izvajanje 53. in 59. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01, 52/02 – ZDU-1, 45/04 – ZdZPKG in 86/04) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa posebno nadzorovano območje za leptonekrozo koščičarjev, ki jo povzroča fitoplazma European Stonefruit Yellows (v nadaljnjem besedilu: ESFY), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju, dolžnosti imetnikov gostiteljskih rastlin, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje ESFY, prijavo pridelave gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za izjemno dovoljenje in odškodnino, letni program sistematičnega nadzora ter vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe.

(2)

ESFY je določena na seznamu iz Priloge I, dela A, oddelka II, v točki 2 (d) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (Uradni list L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1, z vsemi spremembami), kot mikoplazma Apricot chlorotic leafroll.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, na katerem Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) razmeji okužena in neokužena območja, in kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor ESFY;

žarišče okužbe je območje s polmerom 250 metrov okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinatami v metrih, kjer je ESFY potrjena. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Upravi in na njeni spletni strani;

okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se ESFY ustali. Seznam okuženih območij je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;

varovalni pas je del neokuženega območja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja ESFY in obdaja drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega oziroma razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin ali žarišče okužbe;

ogroženo območje je območje z gostiteljskimi rastlinami za saditev in pridelavo plodov, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za naselitev ESFY, ki bi na tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko škodo;

rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;

neokuženo mesto pridelave je mesto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, na katerem ESFY ni navzoča, kar je bilo uradno dokazano s sistematičnim nadzorom, in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;

neokužena enota pridelave je drevesnica ali matični nasad oziroma njihov zaključen del, ki ima status neokuženega mesta pridelave;

meristemska vzgoja je način razmnoževanja z meristemom, ki je nediferencirano, mitotično aktivno rastlinsko tkivo,

3. člen

(gostiteljske rastline)

(1)

Navzočnost ESFY se ugotavlja zlasti na naslednjih vrstah rastlin iz rodu Prunus L. (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline):

breskev in nektarina ( Prunus persica (L.) Batsch),

marelica ( Prunus armeniaca L.),

kitajsko‑japonska sliva (Prunus salicina),

sliva in češplja ( Prunus domestica),

cibora ( Prunus instititia),

mirabolana ( Prunus cerasifera) in

črni trn ( Prunus spinosa).

(2)

Vrste nadzorovanih gostiteljskih rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje določi Uprava v programu posebnega nadzora ESFY v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.

(3)

Zdravstvene preglede gostiteljskih rastlin izvajajo poleg Uprave in fitosanitarne inšpekcije ter za gozdne rastline gozdarske inšpekcije, tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci), ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v skladu s 24. členom tega pravilnika.

4. člen

(sum na okužbo)

(1)

Na okužbo z ESFY se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:

predčasno odganjanje in listanje posameznih delov krošnje okuženih dreves, redkeje celih dreves;

listi so bolj bledi in manjši;

močno vihanje listnih robov navzgor vzporedno z glavno žilo;

mesnatost in krhkost zvitih listov;

zgodnja rumenkasta (marelice in breskve) ter rdečkasta (slive) obarvanost listov pred normalnim jesenskim spreminjanjem barve;

stari listi se z lahkoto odstranijo in ponavadi predčasno odpadejo;

listne žile so izrazito odebeljene, klorotične in delno nekrotizirane;

naknadno odganjanje terminalnih brstov pozno poleti in v jeseni;

okužena drevesa manj cvetijo;

pojavi se cvetenje izven fenološkega obdobja za cvetenje (poleti ali jeseni);

oploditev je slaba, zato plodovi odpadejo kmalu po cvetenju;

plodovi so drobnejši, nepravilno oblikovani ter trpkega okusa;

drevesa postopno hirajo in v dveh do petih letih propadejo;

nekrotično tkivo v lubu pri tangencialnem prerezu.

(2)

Na okužbo z ESFY se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah na okuženih območjih ni vidnih znamenj iz prejšnjega odstavka, je pa uradno ugotovljena:

velika navzočnost češpljevih bolšic v rastni dobi na rastlinah ali

pridelava rastlin za saditev vrst sliva ali češplja (Prunus domestica) ali mirabolana (Prunus cerasifera), ki ne izhajajo neposredno iz meristemske vzgoje.

5. člen

(prenašalci)

(1)

Potencialni prenašalci ESFY so odrasle oblike češpljeve bolšice (Cacopsylla pruni; v nadaljnjem besedilu: češpljeva bolšica).

(2)

Češpljeva bolšica se šteje za nadzorovani predmet, v kateri je mogoče navzočnost ESFY ugotavljati v obdobju od začetka marca do konca julija.

(3)

Češpljevo bolšico je potrebno v intenzivnih nasadih in neokuženih mestih oziroma enotah pridelave redno zatirati v obdobju iz prejšnjega odstavka.

6. člen

(sistematični nadzor)

Sistematični nadzor se izvaja na ogroženih območjih, vseh neokuženih mestih oziroma enotah pridelave in v pripadajočih varovalnih pasovih ter obsega:

načrtovane uradne zdravstvene preglede in vzorčenje gostiteljskih rastlin v skladu s 7. členom tega pravilnika in letnim programom posebnega nadzora iz 22. člena tega pravilnika ter

odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe z ESFY v skladu z 12. do 16. členom tega pravilnika.

II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA IN DOLŽNOSTI IMETNIKOV GOSTITELJSKIH RASTLIN

7. člen

(uradni zdravstveni pregledi rastlin)

(1)

Izvajalci posebnega nadzora iz 24. člena tega pravilnika opravljajo uradne zdravstvene preglede rastlin, tako da vizualno pregledujejo gostiteljske rastline na ogroženih območjih spomladi ob odganjanju in olistanju gostiteljskih rastlin oziroma v obdobju od 1. julija do 15. oktobra, in sicer:

matična drevesa, zarodišča podlag in drevesnice dvakrat v rastni dobi,

varovalne pasove enkrat v rastni dobi ter

intenzivne nasade gostiteljskih rastlin v bližini matičnih dreves zarodišč podlag in drevesnic ob sumu na okužbo z ESFY.

(2)

Vzorčenje ob sumu na okužbo z ESFY poteka v skladu z letnim programom posebnega nadzora ESFY in se lahko opravi od 1. julija do 15. oktobra za nadzemne dele gostiteljskih rastlin, za korenine pa skozi vse leto.

(3)

V okviru sistematičnega nadzora pooblaščeni izvajalci posebnega nadzora iz 24. člena tega pravilnika oziroma fitosanitarni in gozdarski inšpektorji odvzamejo uradne vzorce za testiranje na navzočnost ESFY:

v drevesnicah in v matičnih nasadih na okuženem območju in

v primeru suma na navzočnost ESFY v skladu z 10. členom tega pravilnika.

(4)

Pregled iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se šteje za obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba sadilnega materiala. V primeru potrditve ESFY, se sadilni material, ki ga predstavlja reprezentativen vzorec, uniči v skladu z 12. členom tega pravilnika.

(5)

Pooblaščeni izvajalci morajo o pregledih iz tega člena obveščati pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije in druge sodelujoče v posebnem nadzoru v skladu z navodili predstojnika Uprave o vodenju evidenc.

(6)

Če pooblaščeni izvajalec odkrije oziroma dobi laboratorijsko potrditev navzočnosti fitoplazme ESFY ali odkrije kršitev fitosanitarnih predpisov, odstopi zadevo v reševanje pristojnemu inšpektorju.

8. člen

(drevesnice in matični nasadi)

(1)

Drevesnice in matični nasadi gostiteljskih rastlin ne smejo biti okuženi z ESFY.