Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja...

1010. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004

Na podlagi 5., 7., 29. in 126. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 za Republiko Slovenijo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi PRP), ki se bodo v letu 2004 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28., 29., 30. in 32. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(2)

Ta uredba se vsebinsko nanaša na Uredbo Sveta 1999/1257/ES z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L št. 160, z dne 26. 6. 1999, str. 80-102), z vsemi spremembami in Uredbo Komisije 2004/817/ES z dne 29. aprila 2004 o podrobnejših pogojih za izvedbo Uredbe Sveta št. 1999/1257/ES o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 153/04, z dne 30. 4. 2004, str. 30-83), z vsemi spremembami, Odločbo Komisije z dne 24. 8. 2004 o potrditvi programskega dokumenta za razvoj podeželja za Republiko Slovenijo za programsko obdobje 2004-2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00, ter Uredbo Komisije 2004/1117/ES z dne 16. junija 2004 o določitvi menjalniškega tečaja, ki se uporablja za leto 2004 za določene direktne pomoči in za strukturne ali okoljske ukrepe v Češki Republiki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški (UL L št. 217, z dne 17. 6. 2004, str. 8-9).

2. člen

(ukrepi)

V letu 2004 se bodo izvajali naslednji ukrepi PRP:

-

izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,

-

kmetijsko okoljski ukrepi (21 ukrepov),

-

zgodnje upokojevanje,

-

podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih,

-

tehnična pomoč.

3. člen

(upravičenci)

(1)

Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) ter druge fizične in pravne osebe, ki so določene z zakonom ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.

(2)

Upravičenci do plačil za ukrepe PRP morajo izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe in ostale pogoje kot je to določeno za posamezen ukrep.

4. člen

(sredstva)

(1)

Ukrepi PRP se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (proračunska postavka 2069) v višini vsaj 20% in iz sredstev jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (proračunska postavka 2068) v višini do 80%.

(2)

Za ukrepe PRP je skladno s Programom razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: PRP) za leto 2004 namenjenih 106,1 milijonov evrov, ki zapadejo v plačilo v letu 2004, 2005 in 2006.

II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST

5. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.

12. člen

(razvrstitev KMG)

Za potrebe ukrepov kmetijske in regionalne politike ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, razvrsti na podlagi seznama območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP KMG v posamezna območja. KMG se razvrsti v posamezno območje, če se v njem nahaja več kot 50% kmetijskih zemljišč v rabi.

6. člen

(določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)

S to uredbo se podrobneje opredeljujejo kriteriji, ki jih določa zakon (v nadaljnjem besedilu: zakonsko določeni kriteriji), za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter postopek za razvrstitev območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

13. člen

(upravičenci)

(1)

Do izravnalnih plačil so upravičena KMG, katerih zemljišča so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP in se nahajajo v:

-

hribovskih in gorskih območjih,

-

drugih območjih z omejenimi možnostmi,

-

območjih s posebnimi omejitvami.

(2)

Nosilci KMG lahko uveljavljajo izravnalna plačila na površino le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

7. člen

(hribovska in gorska območja)

(1)

Za hribovska in gorska območja se štejejo sklenjena območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja in znaša:

-

njihova povprečna nadmorska višina najmanj 700 metrov ali

-

njihov povprečni nagib najmanj 20% ali

-

njihova povprečna nadmorska višina najmanj 500 metrov in hkrati povprečni nagib najmanj 15%.

(2)

Za hribovska in gorska območja se štejejo tudi sklenjena območja, ki ne izpolnjujejo kriterijev iz prejšnjega odstavka, so pa obkrožena s hribovskim in gorskim območjem in:

-

niso večja od petih katastrskih občin ali

-

izpolnjujejo kriterije iz 1. točke 8. člena te uredbe.

(3)

Šteje se, da je sklenjeno območje obkroženo s hribovskim in gorskim območjem iz prejšnjega odstavka, če je s hribovskim in gorskim območjem obkroženo vsaj 90% sklenjenega območja ali če je delež hribovskega in gorskega območja manjši ter preostali del sklenjenega območja omejuje reka ali državna meja.

14. člen

(izravnalna plačila)

(1)

V letu 2004 se višina izravnalnega plačila v okviru območij iz prvega odstavka prejšnjega člena določi glede na podatke elaborata "Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji" po stanju na dan 15. februar 2003, tako da višina izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v rabi znaša za:

-

gorsko višinska KMG: 44.183 SIT/ha,

-

KMG- planine: 44.183 SIT/ha,

-

strma KMG: 37.769 SIT/ha,

-

kraška KMG: 37.769 SIT/ha,

-

gričevnato hribovita KMG: 31.068 SIT/ha,

-

druga KMG: 15.236 SIT/ha,

-

KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP, znaša plačilo 6.104 SIT/ha.

(2)

Planina je KMG v hribovskem in gorskem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina), na katerem se vsako leto izvaja neprekinjena sezonska paša takrat, ko to omogočajo naravne razmere. To KMG predstavlja zaokroženo posest z gospodarskimi in stanovanjskimi objekti in je v individualnem ali skupinskem upravljanju.

8. člen

(druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)

Za druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se štejejo sklenjena geografska območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja in:

1.

je kmetijskih zemljišč III., IV., V. in VI. kategorije po predpisu, ki ureja merila za določitev zemljišč v kategorije, v primerjavi z deležem kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije nad 60% in

2.

povprečni katastrski dohodek na hektar ne presega 80% povprečne vrednosti katastrskega dohodka območij, ki niso vključena v območja z omejenimi možnostmi in

3.

a)

gostota prebivalstva ne presega 50 prebivalcev/km2 ali

b)

je prisotno upadanje prebivalstva najmanj -0,5% letno

pri praviloma znatnem deležu kmečkega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo obravnavanega območja, pri čemer se ne upoštevajo urbana središča.

15. člen

(pogoji)

Upravičenec lahko pridobi izravnalno plačilo za površine, za katere vlaga zahtevek, pod naslednjimi pogoji:

-

najmanjša skupna površina na KMG, za katero je mogoče pridobiti izravnalno plačilo, je 1 ha,

-

nosilec KMG se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen,

-

nosilec KMG se obveže, da bo kmetoval v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe,

-

nosilec KMG lahko uveljavlja izravnalna plačila za vsa kmetijska zemljišča v rabi razen za vinograde in za zemljišča v zaraščanju.

9. člen

(območja s posebnimi naravnimi omejitvami)

Za območja s posebnimi naravnimi omejitvami se štejejo sklenjena geografska območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja, in vključujejo:

-

območja, na katerih so trajno prisotne neugodne naravne razmere, ki so značilne za območja pogostih poplav, močvirij in za barja, ali

-

območja z močno burjo, kjer povprečna hitrost burje presega 14 m/s, in se v zimskem času (od oktobra do marca) burja pojavlja v sunkih nad 60 km/h povprečno več kot 10% časa in v rastni dobi (od aprila do septembra) povprečno več kot 4% časa, ali

-

območje matičnega Krasa.

10. člen

(razvrstitev v območja)

(1)

Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), razvrsti posamezna območja v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na osnovi ugotovljenih podatkov po kriterijih iz 7., 8. in 9. člena te uredbe.

(2)

Pri razvrstitvi posameznih območij po prejšnjem odstavku se ta območja opredelijo po katastrskih občinah.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri opredelitvi posameznega območja lahko upošteva tudi del katastrske občine, ki izpolnjuje kriterije iz 7., 8. ali 9. člena te uredbe, če se takšen del katastrske občine dotika območij iz 7., 8. in 9. člena te uredbe. V tem primeru poteka zunanja meja območja po mejah parcel znotraj ene ali več katastrskih občin.

(4)

Najmanjša velikost dela katastrske občine iz prejšnjega odstavka znaša 7 ha.

15.a člen

(izjeme od znižanja)

Določba drugega odstavka 36. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04, 55/04 in 87/04) se ne uporablja za zahtevke za izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

11. člen

(seznam območij)

(1)

Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi minister, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za regionalni razvoj, vsebuje zlasti naslednje podatke:

-

vrsto območja,

-

ime občine in katastrske občine,

-

šifro občine in šifro katastrske občine,

-

vključenost katastrske občine ali dela katastrske občine,

-

površino katastrske občine,

-

grafični prikaz območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki je priloga tega seznama.

(2)

Natančnejši vpogled v seznam območij je možen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter izpostavah kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

III. KMETIJSKO OKOLJSKI UKREPI

16. člen

(namen ukrepov)

Namen kmetijsko okoljskih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP) je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov ter varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov in omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

17. člen

(upravičenci)

Upravičenci lahko v letu 2004 pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če z izjavo, ki jo določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike, prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP.

18. člen

(kmetijsko okoljski ukrepi in plačila)

(1)

Za izvajanje ukrepov SKOP v letu 2004 se dodelijo plačila za:

1.

zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:

I.

zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 55.318 SIT/ha;

II.

ohranjanje kolobarja: 35.050 SIT/ha;

III.

ozelenitev njivskih površin: 50.310 SIT/ha;

IV.

integrirano poljedelstvo: 60.325 SIT/ha;

V.

integrirano sadjarstvo: 105.390 SIT/ha;

VI.

integrirano vinogradništvo: 105.390 SIT/ha;

VII.

integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 95.852 SIT/ha;

VIII.

ekološko kmetovanje:

–

njive-poljščine: 110.397 SIT/ha,

–

vrtnine na prostem: 130.664 SIT/ha,

–

vrtnine v zavarovanih prostorih: 140.678 SIT/ha,

–

oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 200 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 190.750 SIT/ha,

–

travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 70.339 SIT/ha,

–

vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 190.750 SIT/ha,

–

travinje (travniki, trave in travno deteljne mešanice na njivah, pašniki): 55.318 SIT/ha;

2.

ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:

IX.

planinska paša:

–

brez pastirja: 14.545 SIT/ha,

–

s pastirjem: 14.545 SIT/ha in 5.007 SIT/ha kot dodatek za pastirja;

X.

košnja strmih travnikov:

–

nagib 35-50%: 40.058 SIT/ha,

–

nagib nad 50%: 60.325 SIT/ha;

XI.

košnja grbinastih travnikov: 60.325 SIT/ha;

XII.

travniški sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 45.303 SIT/ha;

XIII.

reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali:

–

govedo: 28.613 SIT/žival,

–

ovce: 4.292 SIT/žival,

–

koze: 4.292 SIT/žival,

–

konji: 28.613 SIT/žival,

–

prašiči: 11.445 SIT/žival,

–

perutnina: 40.058 SIT/100 odraslih živali;

čebele: 2.500 SIT/panj,

XIV.

pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 30.043 SIT/ha;

XV.

sonaravna reja domačih živali: 20.029 SIT/ha;

XVI.

ohranjanje ekstenzivnega travinja: 20.029 SIT/ha;

3.

varovanje zavarovanih območij:

XVII.

ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20% v območjih narodnih parkov, 15% v območjih regijskih parkov in 10% v ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe II. do XVI. in XVIII. iz tega člena;

XVIII.

reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 7.392 SIT/ha;

XIX.

ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 35.050 SIT/ha;

XX.

pokritost tal na vodovarstvenem območju:

–

njive: 80.354 SIT/ha,

–

trajni nasadi: 60.325 SIT/ha,

–

travinje: 50.310 SIT/ha;

XXI.

zatravljanje in zelena praha: 60.325 SIT/ha.

(2)

Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, če izpolnjujejo pogoje, določene z ukrepi integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja, in sicer v višini:

-

15.022 SIT na KMG letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz 1. točke prejšnjega odstavka,

-

26.228 SIT na KMG letno za ukrep VIII. iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3)

Zahtevkov za plačila iz prejšnjega odstavka upravičenci ne vlagajo posebej, ampak se jim plačila za delno kritje stroškov kontrole izplačajo na podlagi vključitve v ukrepe in izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka.

(4)

Če na KMG skupni obseg kmetijskih zemljišč v rabi, vključenih v ukrepe SKOP, presega 100 ha, se znesek plačil za te ukrepe zniža za 30% za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

19. člen

(izvajanje in kombinacije ukrepov)

(1)

Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več ukrepov SKOP po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena na način in pod pogoji kot jih za posamezni ukrep določata PRP in ta uredba.

(2)

Upravičenci lahko kombinirajo ukrepe SKOP iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena na način, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Najvišji zneski plačil na hektar upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo ukrepov SKOP v letu 2004, znašajo:

Površina – kultura      Znesek
njivske površine        143.063 SIT/ha
trajni nasadi           214.594 SIT/ha
travinje 107.297 SIT/ha.

20. člen

(pogoji)

(1)

Plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo z vsemi njivskimi površinami v rabi.

(2)

Za površine, za katere upravičenci v letu 2004 uveljavljajo plačila za ukrep III. ozelenitev njivskih površin iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe, lahko v letu 2005 uveljavljajo plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja, če ozelenitev teh površin ni mogoča. Če upravičenci na teh površinah v letu 2005 ne uveljavljajo plačil za ukrep II. ohranjanje kolobarja oziroma III. ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati najmanj enostaven kolobar, ki vključuje vsaj tri poljščine.

(3)

Plačila za ukrep IV. integrirano poljedelstvo iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin.

(4)

Plačila za ukrep VIII. ekološko kmetovanje iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(5)

Pri ukrepu IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo kopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike.

(6)

KMG – planina lahko uveljavlja plačila za ukrep IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe in ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe. Če KMG – planina izpolnjuje pogoje za ekološko kmetovanje, upravičenci lahko pridobijo tudi plačila iz druge alinee drugega odstavka 18. člena te uredbe.

(7)

Plačila za ukrep XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali:

Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004

Časovnica