70. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
Razglašam zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2003.
Ljubljana, dne 29. decembra 2003.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH (ZDSS-1)
Ta zakon določa pristojnost, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih.
Delovna sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, socialna sodišča pa v socialnih sporih po določbah tega zakona.
3. člen
Stopnje odločanja
(1)
Na prvi stopnji odločajo delovna sodišča in socialno sodišče prve stopnje.
(2)
O pritožbah zoper odločbe sodišč iz prejšnjega odstavka odloča višje delovno in socialno sodišče.
(3)
O pritožbah in revizijah zoper odločbe sodišča iz prejšnjega odstavka odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
(1)
V tem zakonu uporabljen pojem delavec se uporablja tudi za javnega uslužbenca in funkcionarja, če ni z zakonom določeno drugače.
(2)
V tem zakonu uporabljeni pojmi sodnik, sodnik porotnik, delavec, delodajalec, zavarovanec in drugi pojmi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
2. PRISTOJNOST, ORGANIZACIJA IN SESTAVA SODIŠČ
5. člen
Stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih
(1)
Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih individualnih delovnih sporih:
a)
o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja;
b)
o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki;
c)
o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom;
č)
v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom;
d)
o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja;
e)
o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov;
f)
o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom;
g)
o volonterskem opravljanju pripravništva;
h)
za katere tako določa zakon.
(2)
Sodišče iz prejšnjega odstavka je pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica.
6. člen
Stvarna pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih delovnih sporih
Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih kolektivnih delovnih sporih:
a)
o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami;
b)
o pristojnosti za kolektivno pogajanje;
c)
o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami;
č)
o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij;
d)
o sodelovanju delavcev pri upravljanju;
e)
o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji;
f)
v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata;
g)
za katere tako določa zakon.
7. člen
Stvarna pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih
(1)
Socialno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih:
1.
na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
a)
o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
b)
o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
c)
o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje;
č)
o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje;
d)
o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
e)
o priznanju in dokupu zavarovalne dobe;
f)
o pravici do državne pokojnine;
g)
v zvezi z matično evidenco;
2.
na področju zdravstvenega zavarovanja:
a)
o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
2.a
na področju zavarovanja za dolgotrajno oskrbo:
a)
o pravici do in iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
3.
na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja:
a)
o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
b)
o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
c)
o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene;
č)
o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus;
4.
na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov:
a)
o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
b)
o pravici do družinskih prejemkov;
5.
na področju socialnih prejemkov:
a)
o socialno varstvenih dajatvah;
b)
o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
(2)
Socialno sodišče je na področjih iz prejšnjega odstavka pristojno odločati tudi v naslednjih socialnih sporih:
-
o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev,
-
o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.
(3)
Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon.
8. člen
Krajevna pristojnost v individualnih delovnih sporih
(1)
Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.
(2)
Za odločanje v sporih iz točke d) prvega odstavka 5. člena tega zakona je krajevno izključno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
9. člen
Krajevna pristojnost v kolektivnih delovnih sporih
(1)
Za odločanje v kolektivnih delovnih sporih, v katerih je udeleženec delodajalec, je krajevno pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za delodajalca.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za odločanje v kolektivnih delovnih sporih iz točk a), b) in c) 6. člena tega zakona v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za območje Republike Slovenije, krajevno izključno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
10. člen
Prepoved sklenitve sporazuma o krajevni pristojnosti
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti.
11. člen
Pristojnost v zvezi z arbitražo
Za odločanje o imenovanju arbitra oziroma predsednika arbitraže, kadar se arbitraža ne more konstituirati, o razveljavitvi pogodbe o arbitraži zaradi nemožnosti konstituiranja arbitraže in o tožbi za razveljavitev arbitražne odločbe je pristojno delovno sodišče, na območju katerega je sedež arbitraže.
12. člen
Sodišča prve stopnje
V Republiki Sloveniji so naslednja delovna in socialno sodišče prve stopnje:
1.
Delovno sodišče v Celju, s sedežem v Celju, pristojno za območje sodnega okrožja Celje;
2.
Delovno sodišče v Kopru, s sedežem v Kopru, pristojno za območje sodnih okrožij Koper in Nova Gorica;
3.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto, za odločanje v socialnih sporih pa za območje Republike Slovenije;
4.
Delovno sodišče v Mariboru, s sedežem v Mariboru, pristojno za območje sodnih okrožij Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec.
13. člen
Zunanji oddelki sodišč prve stopnje
(1)
Sodišča prve stopnje odločajo v delovnih sporih na sedežu sodišča, če ni v tem členu določeno, da odločajo na zunanjih oddelkih.
(2)
Na zunanjih oddelkih odločajo:
1.
Delovno sodišče v Kopru:
a)
na zunanjem oddelku v Novi Gorici v zadevah z območja sodnih okrajev Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
2.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani:
a)
na zunanjem oddelku v Brežicah v zadevah z območja sodnih okrajev Brežice, Krško in Sevnica;
b)
na zunanjem oddelku v Kranju v zadevah z območja sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
c)
na zunanjem oddelku v Novem mestu v zadevah z območja sodnih okrajev Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
3.
Delovno sodišče v Mariboru:
a)
na zunanjem oddelku v Murski Soboti v zadevah z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
b)
na zunanjem oddelku na Ptuju v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj;
c)
na zunanjem oddelku v Slovenj Gradcu v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.
(3)
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen tega zakona.
14. člen
Sestava sodišča prve stopnje
(1)
V delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik.
(2)
Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 eurov.
(3)
Ne glede na vrednost spornega predmeta sodnik posameznik odloča:
-
v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na suspenz pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, nadurno delo, odmore, počitke in dopuste ter druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, izrek disciplinske sankcije, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca, začasno odstranitev z dela zaradi uvedbe disciplinskega postopka in začasno premestitev;
-
v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.
(4)
V delovnih in socialnih sporih je senat sodišča prve stopnje sestavljen iz sodnika kot predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov kot članov senata, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov.
15. člen
Sodniki porotniki
(1)
Za določitev pogojev za izvolitev sodnika porotnika, trajanje mandata, prisego, določitev števila sodnikov porotnikov ter pravice in obveznosti sodnikov porotnikov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodišča, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2)
Sodnike porotnike po določbah tega zakona voli Državni zbor Republike Slovenije, in sicer enako število porotnikov iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in delodajalcev oziroma zavodov.
(3)
Volitve sodnikov porotnikov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije najmanj štiri mesece pred iztekom mandata prejšnjim sodnikom porotnikom.
16. člen
Oblikovanje list kandidatov
(1)
Za delovna sodišča prve stopnje se sodniki porotniki volijo z list kandidatov delavcev in delodajalcev. Lista kandidatov delavcev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih članov. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog združenj delodajalcev, ki so organizirana za območje Republike Slovenije, in Vlade Republike Slovenije, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju.
(2)
Za socialno sodišče prve stopnje se sodniki porotniki volijo z list kandidatov zavarovancev in zavodov. Lista kandidatov zavarovancev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za območje Republike Slovenije in združenj zavarovancev, ki so organizirana za območje Republike Slovenije, v sorazmerju s številom njihovih članov. Lista kandidatov zavodov se oblikuje na predlog javnih zavodov s področja socialnih zavarovanj in Vlade Republike Slovenije, in sicer tako, da vsak predlagatelj predlaga enako število kandidatov.
(3)
Združenja zavarovancev iz prejšnjega odstavka so tista združenja, ki lahko v skladu s statuti javnih zavodov s področja socialnih zavarovanj predlagajo svoje predstavnike v organe zavodov.
(4)
Na listi kandidatov se določi enako število kandidatov, kot je število sodnikov porotnikov, ki se jih voli.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.