Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o oceni tveganja za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 4-117/2006, stran 362 DATUM OBJAVE: 13.1.2006
VELJAVNOST: od 28.1.2006 do 22.3.2021 / UPORABA: od 28.1.2006 do 22.3.2021
RS 4-117/2006
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 23.3.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 1.3.2026: NEAKTUALEN.
117. Pravilnik o oceni tveganja za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje
Na podlagi tretjega odstavka 28. člena Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o oceni tveganja za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje
o oceni tveganja za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje
1. člen
Ta pravilnik v skladu s Prilogo II Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L št. 106 z dne 17. 4. 2001, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/18/ES) določa elemente in obseg ocene tveganja za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO) v okolje in metodologijo za njeno izdelavo.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
Prejemni organizem je celica ali organizem, ki sprejema genski material iz izvornega organizma ali okolja, ga podvaja in lahko izrazi informacijo ter jo lahko prenaša na potomce.
2.
Starševski organizem je prejemni organizem pred izvedeno gensko spremembo.
3.
Izvorni organizem je organizem, iz katerega se pridobi genski material za prenos v prejemni organizem.
4.
Vektor je prenašalec genskega materiala ali ustreznih celičnih sestavin iz izvornega organizma v prejemni organizem.
5.
Vključek je genski material, ki se ga vključi v vektor.
6.
Višje rastline so rastline, ki se uvrščajo v taksonomsko skupino semenk (Spermatophytae) (golosemenke – Gymnospermae in kritosemenke – Angiospermae).
3. člen
(1)
Predmet ocene tveganja za namerno sproščanje GSO v okolje (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja) je ugotovitev, analiza in ovrednotenje vseh možnih vplivov nameravanega namernega sproščanja GSO na okolje ali zdravje ljudi in določitev ravni tveganja ter potrebnih ukrepov za nadzor in obvladovanje tveganja, skladno s predpisanimi merili.
(2)
Pri ugotavljanju, analizi in vrednotenju možnih vplivov na okolje ali zdravje ljudi je treba upoštevati:
-
neposredne učinke, ki obsegajo primarne učinke samega GSO in niso posledica drugih vzročno povezanih dogodkov,
-
posredne učinke, ki so posledica medsebojnega vplivanja z drugimi organizmi, prenosa genskega materiala, spremembe v uporabi ali ravnanju ali drugih vzročno povezanih dogodkov in mehanizmov in se verjetno zaznajo z zakasnitvijo,
-
takojšnje učinke, ki se pojavijo in so opazni v obdobju namernega sproščanja GSO v okolje in so lahko neposredni ali posredni,
-
kasnejše učinke, ki niso opazni v obdobju namernega sproščanja GSO v okolje, se pa pojavijo kot neposredni ali posredni učinki z zakasnitvijo v kasnejši fazi ali po zaključku namernega sproščanja in
-
kumulativne dolgoročne učinke, ki obsegajo akumulirane učinke na okolje in zdravje ljudi, zlasti na živalstvo in rastlinstvo, plodnost zemlje, razgradnjo organskih snovi v tleh, krmo in prehransko verigo, biotsko raznovrstnost, zdravje živali in pojav odpornosti na antibiotike.
4. člen
(1)
Kot možne škodljive učinke, ki jih lahko povzroči GSO, je treba upoštevati zlasti:
-
bolezni človeka, vključno z alergenimi in toksičnimi učinki,
-
bolezni živali in rastlin, vključno s toksičnimi in alergenimi učinki, če je to primerno,
-
učinke na populacijsko dinamiko vrst v prejemnem okolju in gensko raznovrstnost vsake od populacij,
-
spremembo občutljivosti na patogene, ki bi pospešila širjenje infekcijskih bolezni ali ustvarjanje novih bazenov za zbiranje ali vektorjev,
-
ogrožanje profilaktičnih ali terapevtskih medicinskih in veterinarskih postopkov ali postopkov varstva rastlin, na primer s prenosom genov, ki dajejo odpornost na antibiotike, uporabljane v medicini ali veterini, in
-
učinke na biogeokemijo (biogeokemijska kroženja), še zlasti na ponovno kroženje ogljika in dušika prek sprememb v razgradnji organskih snovi v tleh.
(2)
Pri ugotavljanju možnih škodljivih učinkov je treba upoštevati vse mehanizme, ki neposredno ali posredno omogočijo, da se ti učinki lahko pojavijo, zlasti pa:
-
širjenje GSO v okolje,