Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in...

4855. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin

Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02-ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa:

-

pogoje, zahteve, ukrepe in postopke, ki morajo biti izpolnjeni pri gradnji in uporabi stalnih ali začasnih električnih naprav in instalacij pri izvajanju rudarskih del ter v spremljajočih objektih, kateri so po varnostni strani neločljivo povezani z električnimi napravami in instalacijami na mestu izvajanja rudarskih del;

-

način označevanja in zaznamovanja električnih naprav in instalacij ter njihovih delov;

-

tehnične ukrepe za zagotovitev varnosti delovnega okolja, varnosti pri delu, zdravja ljudi in zaščito pred tehnično tehnološkimi nevarnostmi;

-

postopek, način in interval opravljanja obvezne tehnične kontrole električnih naprav in instalacij;

-

način ravnanja z električnimi napravami in instalacijami ter način njihovega vzdrževanja.

2. člen

Posamezni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

izvajanje rudarskih del obsega:

-

raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji ali na njeni površini, v tekočih ali stoječih vodah, v obalnem morju ali na morskem dnu in ne glede na to ali so v svojem prvotnem ležišču, naplavinah, izkopaninah, jaloviščih ali talilniških odpadkih;

-

odpiranje, pripravo, odkopavanje ali črpanje, bogatenje in skladiščenje mineralnih surovin;

-

vrtanje globokih vrtin (nad 10 m);

-

razstreljevanje, preizkušanje, izdelava in uporaba razstrelilnih sredstev v gospodarske namene;

-

odlaganje odkrivke, jalovine in ostalih odpadnih snovi, ki nastanejo pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin;

-

izgradnjo in uporabo podzemnnih prostorov (skladišča, tuneli in podobno);

-

raziskave in koriščenje geoloških struktur za skladiščenje ogljikovodikov;

-

raziskave in izkoriščanje geotermičnih energetskih virov;

-

sanacijo rudarskih objektov ter rekultivacijo in prostorsko ureditev zemljišča degradiranega z rudarskimi deli;

metanske jame so rudniki ali podzemni prostori, za katere je ugotovljeno, da se v njih lahko nahajajo eksplozivne zmesi metana ali prahu;

posebno zračeni jamski prostori so prostori, v katere se dovaja potrebna količina svežega zraka ali, iz katerih se izkoriščen zrak odvaja po zračilnih ceveh;

električna obratovališča so prostori, ki so namenjeni za obratovanje električnih strojev in aparatov in v katere je dostop dovoljen samo pooblaščenim in usposobljenim strokovnim osebam, ki tem strojem in aparatom strežejo;

zaprta (zaklenjena) električna obratovališča so prostori, v katere smejo vstopiti samo pooblaščene in usposobljene osebe;

električne naprave so sredstva za proizvodnjo, prenos, razdeljevanje, merjenje in uporabo električne energije;

naprave za javljanje so naprave za posredno ali neposredno oddajanje obvestil katerekoli vrste;

signalne naprave so naprave, ki se posredno ali neposredno uporabljajo za prenos vnaprej dogovorjenega svetlobnega ali zvočnega signala z enega mesta na drugo, lahko pa rabijo tudi za lokalno zvezo za izvirni prenos obvestil;

električne instalacije so sestav vodov in instalacijskega pribora, ki služijo za razdeljevanje električne energije posameznim porabnikom;

lastnovarni tokokrogi so električni tokokrogi, v katerih niti iskra niti termični učinki, nastali pri normalnem obratovanju ali v primeru okvare, ne morejo povzročiti vžiga eksplozivne zmesi metana ali prahu, ki se nahaja v njihovi okolici;

kategoriziran tokokrog je lastnovarni tokokrog, ki ne more ne z iskro, ne s termičnim učinkom pri normalnem obratovanju ali v znanem primeru okvare vžgati eksplozivno mešanico vse do neposrednega vklopa nelastnovarnega tokokroga na kategoriziran tokokrog ali do vključitve nelastnovarnega tokokroga, ki lahko s prebojem ob napaki vpliva na kategoriziran tokokrog, ki je z njim v istem kablu;

temperatura tlenja usedlega prahu je najnižja temperatura na površini segrete podlage, ki še lahko povzroči, da se vname 5 mm debela usedla plast prahu. Temperatura tlenja se znižuje s povečanjem debeline usedline;

premične električne naprave so naprave z napetostjo nad 240 V, ki se uporabljajo na deloviščih rudarskih del, kot tudi naprave, ki se izven delovišč premikajo v vklopljenem stanju, razen žerjavov;

premični kabli so kabli, ki napajajo premične električne naprave;

ročni aparat je prenosni aparat, namenjen za držanje v roki med normalno uporabo. Električni motor, če obstaja, je neločljivi del opreme;

nazivna napetost, nazivna jakost toka, nazivna moč in nazivna frekvenca so vrednosti, za katere so električne naprave izdelane in označene;

dozemna napetost je najvišja napetost, ki lahko nastane na delih pod napetostjo ali drugih prevodnih masah:

-

v izoliranih omrežnih sistemih IT brez obratovalne ozemljitve ob zemeljskem stiku;

-

v ozemljenih omrežnih sistemih TT in TN z obratovalno ozemljitvijo ob zemeljskem stiku ali enofaznem kratkem stiku;

napetost dotika je napetost, ki se pojavi pri okvari izolacije med hkrati dostopnimi prevodnimi deli;

daljinsko krmiljene naprave so naprave, pri katerih se tokokrogi vključujejo ali izključujejo pod tujim vplivom (na primer: mehaničnim, električnim, elektrooptičnim, pnevmatičnim, akustičnim, magnetnim ali termičnim), če ta vpliv ni povzročen z roko na sami napravi;

stikalne naprave so električne naprave, ki posredno ali neposredno omogočajo sklenitev tokokrogov oziroma njihov priklop ali odklop;

kontrolnik je električna naprava, namenjena kontroli in preskušanju električnega obratovalnega stanja ali električne sposobnosti električne naprave oziroma instalacije za signaliziranje nevarnega stanja, ki lahko nastane oziroma za odklop poškodovanega dela električnega omrežja oziroma naprave ali instalacije, ki jo nadzoruje;

mrežni kontrolnik je naprava, ki trajno kontrolira stanje izolacijske upornosti omrežja, javlja upadanje izolacijske upornosti in pri določeni vrednosti izklopi omrežje;

kontrolnik razsvetljave je naprava, ki trajno kontrolira stanje izolacijske upornosti omrežja razsvetljave;

kabelski kontrolnik je naprava, ki kontrolira izolacijsko upornost omrežja pred priklopom pod napetost (v instalacijah do 1000 V) in izolacijsko upornost med obratovanjem omrežja ali dela omrežja (za napetost nad 1000 V). Imeti mora tudi kontrolo ozemljitvenega tokokroga enega kabelskega odcepa oziroma kontrolo mehanske okvare kabla;

zemeljski stik je prevodna zveza med zemljo ali ozemljenim predmetom in izoliranimi prevodniki ali deli naprav, ki so pod dozemno napetostjo;

zemlja stična zaščita je zaščita, ki v primeru zemeljskega stika ali nezadostne električne izolacije izklopi napetost v poškodovanem delu omrežja;

kratko stična zapora je naprava, ki po izklopu zaradi kratkostičnega toka blokira ponovni vklop stikala. Ponovni vklop stikala se lahko izvrši šele po posebnem posegu (resetiranju) na napravi;

tok zemeljskega stika je tok, ki teče med obratovalnim tokokrogom in zemljo zaradi okvare v izolaciji ali zaradi posrednega oziroma neposrednega dotike delov tega tokokroga z zemljo ali ozemljenim predmetom;

ozemljitev je prevodna zveza med zemljo in deli naprav, ki se morajo ozemljiti in se izvede z ozemljitvenimi napravami;

obratovalna ozemljitev je prevodna zveza med delom obratovalnega delovnega tokokroga, omrežnim vozliščem ter ozemljilom, in je lahko:

-

direktna ali neposredna, če razen ozemljitvene upornosti ne vsebuje drugih upornosti;

-

indirektna ali posredna, če v ozemljitvenem tokokrogu razen ozemljitvene upornosti vsebuje še ohmske, induktivne ali kapacitivne upornosti;

ozemljila so kovinski deli, ki ležijo v zemlji in tako zagotavljajo trajen električni stik; deli voda ozemljila, ki ležijo neizolirani v zemlji, se štejejo za dele ozemljila. Ozemljila so lahko tračna, palična, cevna, ploščna ali kombinirana;

centralno ozemljilo je ozemljilo, ki izpolnjuje pogoje za ozemljitev celotnega omrežja, katero napaja prostor rudarskih del;

glavno ozemljilo je ozemljilo, ki izpolnjuje pogoje za ozemljitev pri napetosti do 1000 V za omrežje ene transformatorske postaje, ki je galvanska celota;

pomožno ozemljilo je ozemljilo, ki zmanjšuje ozemljitveno upornost v ozemljitvenem omrežju, in sicer na oddaljenih delih omrežja ali pa je pomožna ozemljitev pri uporabi sistema zaščitne vezave na okvarno napetost;

ozemljitveni vodnik (zemljovod) je zaščitni vodnik, ki povezuje glavno ozemljitveno sponko z ozemljilom;

glavna ozemljitvena sponka je sponka, namenjena za povezavo zaščitnih vodnikov, vključno vodnikov za izenačenje potenciala, in vodnikov za obratovalno ozemljitev, če obstaja;

upornost ozemljila je prehodna ponikalna upornost električnega toka med kovinsko površino ozemljila in zemljo;

nevtralni vodnik (N) je vodnik, ki je povezan z nevtralno točko sistema in more prenašati električno energijo;

zaščitni vodnik (PE) je vodnik, ki ga zahtevajo zaščitni ukrepi pred električnim udarom, za električno povezavo izpostavljenih prevodnih delov, tujih prevodnih delov, glavne ozemljitvene sponke, ozemljila, ozemljene točke napajalnega vira ali umetne nevtralne točke;

zaščitno-nevtralni vodnik (PEN) je ozemljeni vodnik, v katerem so združene funkcije zaščitnega in nevtralnega vodnika;

izpostavljeni prevodni del je prevodni del električne opreme, ki se ga je možno dotakniti, in ki ni pod napetostjo, toda lahko pride pod napetost v primeru okvare;

tuji prevodni del je prevodni del, ki ni del električne instalacije, a more prenašati potencial, navadno zemeljski potencial. (Takšni prevodni deli so lahko kovinska ogrodja, kovinske cevi, instalacije za vodo in neelektrične naprave, povezane z njimi);

združena ozemljitev je skupek galvansko povezanih glavnih ozemljil, pomožnih ozemljil in centralnega ozemljila;

pooblaščene osebe za dela na električnih napravah so usposobljene osebe iz prejšnjega odstavka, ki jih pooblasti vodja elektro službe ali glavni tehnični vodja izvajalske organizacije;

pooblaščene osebe za dela na električnih napravah so usposobljene osebe iz točke 44, ki jih pooblasti tehnični vodja elektro področja ali tehnični direktor izvajalca rudarskih del;

sistem omrežij se v tem pravilniku označuje z dvočrkovno oznako. Prva črka predstavlja odnos napajalnega sistema proti zemlji:

I – vsi vodniki pod napetostjo so izolirani proti zemlji ali pa je ena točka (zvezdišče transformatorja) omrežja povezana z zemljo preko impedance;

T – ena točka (zvezdišče transformatorja) omrežja je neposredno povezana z zemljo.

Druga črka predstavlja odnos izpostavljenih prevodnih delov električne instalacije proti zemlji:

T – neposredna električna povezava izpostavljenih prevodnih delov z zemljo, neodvisno od ozemljitve katerekoli točke napajalnega sistema;

N – neposredna povezava izpostavljenih prevodnih delov z ozemljeno točko napajalnega sistema (v izmeničnih sistemih je ozemljena točka normalno nevtralna točka);

Ostale črke (če obstojijo) predstavljajo položaj nevtralnega in zaščitnega vodnika:

S – funkciji nevtralnega in zaščitnega vodnika sta zagotovljeni s posebnimi vodniki (vodnika PE in N);

C – funkciji nevtralnega in zaščitnega vodnika sta združeni v enem vodniku (vodnik PEN);

Fazne oznake označujemo s črko L in ustrezno številko (L1, L2, L3).

zemljastična zapora je naprava, ki po izklopu omrežja zaradi zemeljskega stika blokira ponovni vklop omrežja, dokler traja zemeljski stik;

lastnovarna naprava je električna naprava, ki vsebuje samo lastnovarne tokokroge;

pridružena naprava je električna naprava, ki vsebuje lastnovarne in nelastnovarne tokokroge;

lastnovarna sistem je sestav medsebojno električno povezanih lastnovarnih naprav.

3. člen

Električne naprave in inštalacije pri izvajanju rudarskih del morajo biti obdelane v rudarskem projektu. Elektro del rudarskega projekta mora vsebovati:

1.

kratek opis rudarskega dela s specifičnostmi za električne naprave in inštalacije (stopnje nevarnosti glede metana, eksplozivni prah, voda, delovišče);

2.

tehnično poročilo o izbranih rešitvah;

3.

tehnični opis predvidenih naprav in instalacij s podatki in karakteristikami;

4.

izračun celotnega dovoda od napajalne točke do porabnikov glede na:

-

tokovno obremenitev;

-

padec napetosti;

-

minimalne kratkostične tokove;

-

kontrolo segrevanja kablov pri kratkih stikih.

5.

zaščito pred električnim udarom;

6.

podatke o opremi;

7.

načrte:

-

situacijski načrt vseh predvidenih električnih naprav in instalacij;

-

načrt prostorov, kjer so predvidene električne naprave in instalacije;

-

enopolno shemo napajanja;

-

sheme delovanja daljinskega krmiljenja.

8.

v kolikor so v projektu predvidene tipske ali standardne rešitve vgraditve, postavitve, krmiljenja, napajanja električnih naprav na osnovi potrjenih projektov, zadostuje njihova navedba;

9.

predpisane dodatne varnostne ukrepe.

4. člen

Spremembe električnih naprav in instalacij iz elektro dela rudarskega projekta morajo biti obdelane v obliki dopolnilne tehnične dokumentacije k elektro delu rudarskega projekta in so dovoljene z odobritvijo samostojnega projektanta in odgovornega vodje rudarskega projekta.

Z dopolnili se razume tehnična dokumentacija, ki obsega spremembe v električnih napravah in instalacijah, ki ne spreminjajo (poslabšajo) pogojev varnosti in zdravja pri delu in osnovnega koncepta elektro dela rudarskega projekta. Z dopolnili se ne more vplivati na tehnološki del rudarskega projekta.

Osnovni koncept elektro dela rudarskega projekta se ne spremeni, če:

-

ni spremembe v sistemu visokonapetostnega razvoda električne energije;

-

ni spremembe v elektro-strojni opremi, ki bi zahtevala ponovno tehnološko obdelavo v smislu varnega obratovanja;

-

so spremembe v električnih napravah in instalacijah v mejah razpoložljive moči, ki je podana v projektu.

5. člen

Za vsako rudarsko delo mora obstajati tehnična dokumentacija vseh obstoječih električnih naprav in instalacij, ki vsebuje:

-

shemo napajanja vseh visokonapetostnih transformatorskih postaj in visokonapetostnih vodov;

-

situacijski načrt vseh električnih naprav in instalacij za visoko napetost;

-

shemo posameznih nizkonapetostnih in komunikacijskih omrežij;

-

situacijski načrt nizkonapetostnega omrežja in komunikacijskega omrežja;

-

podatke o prevzemu, kontroli, morebitnih popravilih, letu izdelave, kraju uporabe ali uskladiščenja električnih naprav in instalacij;

-

tehnične podatke o posameznih napravah;

-

podatke o stanju prehodnih ozemljitvenih upornosti, dielektrične trdnosti transformatorskih olj in preskušanju kratkostičnih relejev in sprožilcev ter ostalih zaščit, katere so določene v internem aktu;

-

podatke o pregledih električnih naprav in instalacij.

6. člen

Omrežni sistemi in dovoljene nazivne napetosti za elektroenergetska omrežja za rudarska dela so:

1.

sistem IT (izoliran sistem z zaščitno ozemljitvijo):

-

srednjenapetostno omrežje do 10.000 V za rudarska dela pod površino;

-

nizkonapetostno omrežje do 1000 V;

-

srednjenapetostno omrežje do 20.000 V za rudarska dela na površini;

-

za razsvetljavo in signalizacijo do 230V;

2.

sistem TN:

-

nizkonapetostno omrežje do 400 V;

-

srednjenapetostno omrežje do 20.000 V za rudarska dela na površini.

3.

za električno vleko je dovoljena enosmerna napetost do 600 V in izmenična napetost do 1000 V;

4.

za ročne prenosne svetilke in daljinsko krmiljenje, ki ni stalno montirano, je dovoljena napetost do 24 V;

5.

za daljinsko krmiljenje s stalno montiranimi kabli je dovoljena napetost 230 V;

6.

pri podzemnih gradnjah, ki se ne uporabljajo za izkoriščanje ali raziskovanje rudnin, je izjemoma dovoljena napetost 20 kV.

7. člen

Električne naprave, od katerih je neposredno odvisna varnost zaposlenih pri rudarskih delih, morajo imeti rezervno napajanje.

Naprave iz prejšnjega odstavka so:

-

telefonske in govorilne centrale;

-

kontrolno posredovalni centri.

Za rezervno napajanje se štejejo neodvisni viri električne energije, kot so energija iz akumulatorjev z ali brez pretvornikov ali dizel agregatov.

8. člen

Električne naprave morajo biti zaščitene pred mehanskimi poškodbami in kemičnim vplivom ter pred škodo, ki jo utegneta povzročiti voda in prah, po veljavnih standardih.

9. člen

Jekleni vodniki za prevajanje toka se smejo uporabljati samo:

-

za povratni vodnik električne vleke (tirnice);

-

za zaščitni vodnik omrežja zaščitne ozemljitve vendar samo pocinkani;

-

za specialne kable, odporne proti napenjanju, pri katerih so bakreni vodniki mehansko ojačeni z jekleno žico;

-

za lastnovarne tokokroge in naprave.

10. člen

Uporabljajo se lahko samo izolacijski in prevodni materiali, ki izpolnjujejo zahteve veljavnih standardov.

11. člen

Električna obratovalna sredstva in naprave se smejo uporabljati samo v mejah nazivnih vrednosti, za katere so izdelane.

Glede mehanskih sil pri kratkem stiku morajo biti električna obratovalna sredstva in naprave iz prejšnjega odstavka, dimenzionirane na največji udarni tok trifaznega kratkega stika na mestu vgraditve.

II. TEHNIČNI ZAŠČITNI UKREPI

1. Zaščita pred električnim udarom

12. člen

V elektroenergetskih omrežjih z napetostjo nad 50 V morajo biti pri izvajanju rudarskih del izpolnjene zahteve za zaščito pred električnim udarom.

Pri uporabi IT sistema morajo biti upoštevane še zahteve teh predpisov.

13. člen

Uporaba TT sistema pri izvajanju rudarskih del ni dovoljena.

Uporaba TN sistema pri podzemeljskih rudarskih delih ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba TN-S sistema do napetosti 400 V pri rudarskih delih, kjer projektno ni predviden metanski režim obratovanja delovišč, in po končani izgradnji rudarskega dela in to v podzemnih skladiščih, tunelih, garažah in v prostorih zaprtih (opuščenih) rudnikov, ki se uporabljajo v druge namene.

Za izvajanje instalacij v TN-S sistemu je potrebno uporabiti standardizirane postopke za NN električne instalacije, namenjene za delovišča s težjimi delovnimi in okoljskimi pogoji.

14. člen

Omrežni sistem z izoliranim zvezdiščem napetosti nad 50 V do 1000 V (IT sistem) mora biti opremljen z mrežnim kontrolnikom. Mrežni kontrolnik mora stalno kontrolirati izolacijsko stanje mreže.

Izolacija omrežja, ki tvori galvansko celoto, mora znašati najmanj 100 Ohm/V nazivne napetosti omrežja.

Če izolacijska upornost pade pod 40 Ohm/V nazivne obratovalne napetosti v omrežjih z napetostjo do 1000 V, se omrežje ne sme staviti pod napetost, oziroma se mora pod to mejo izolacije napetost omrežja ali njegovega poškodovanega dela izklopiti.

15. člen

Mrežni kontrolnik mora v sistemu IT z zaščitno ozemljitvijo v omrežju do 1000 V izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da ima notranjo upornost nad 250 Ohm/V omrežne napetosti;

-

merilna napetost je lahko največ 100 V efektivne izmenične napetosti ali 120 V srednje vrednosti enosmerne napetosti;

-

da signalizira padec izolacijske upornosti pod 100 Ohm/V omrežne napetosti;

-

da izklopi omrežje v času 0.2 sekunde, ko izolacijska upornost pade na vrednost pod 40 Ohm/V;

-

da onemogoči vklop omrežne napetosti, kadar je vrednost izolacije omrežja pod 40 Ohm/V;

-

da stalno meri izolacijsko upornost omrežja;

-

da se nanj lahko priključijo optični ali akustični signali za signaliziranje padca izolacije pod dovoljeno mejo;

-

da ga je mogoče preskusiti z namenoma vzpostavljenim zemeljskim stikom.

15.a člen

V omrežjih preko 230 V in 1000 V, v katere so vključeni deli omrežij s pretvorniško tehniko na osnovi polprevodnikov, se lahko uporabi poseben mrežni kontrolnik izolacije. Ta mora pri zemeljskem stiku ob padcu izolacijske upornosti pod 40 Ohm/V izklopiti del omrežja, ki ga nadzoruje varovalna naprava, v najkrajšem možnem času, ki ga dopušča zanesljivo merjenje vrednosti izolacijske upornosti. Deli omrežja, ki se ne napajajo s pretvornikom, morajo biti v primeru enojnega popolnega zemeljskega stika izklopljeni najkasneje v 200 ms, pri zmanjšanju izolacijske upornosti pod 40 Ohm/V pa najkasneje v 1,5 s.

16. člen

Zaščitna ozemljitev izoliranih sistemov se uporablja samo pri omrežjih z izoliranim zvezdiščem, v katerih nobena točka omrežja v normalnih obratovalnih razmerah ni posredno ali neposredno ozemljena niti s prebojnimi varovalkami.

Za razliko od prepovedi v prejšnjem odstavku se lahko med neko točko omrežja in zaščitni vodnik vgradi:

-

impedanca za povečanje učinkovitosti kontrole zemeljskega stika v vseh mrežah. V rudnikih mora biti za mreže nad 1000 V ta impedanca izbrana tako, da tok zemeljskega stika ne preseže 5A (ne velja za mreže pod točko c v nadaljevanju). V mrežah z nazivno napetostjo do 1000 V naj ta impedanca ne preseže 15 kOhm;

-

merilne naprave ali releje, za kontrolo izolacije ali izklop zemeljskega stika, z minimalno izmenično notranjo upornostjo 250 Ohm/V nazivne napetosti, ki pa v mrežah z nazivno napetostjo do 1000 V ne sme biti manjša od 15 kOhm;

-

naprave za gašenje zemeljskih stikov, posebno naprave za omejitev prenapetosti in enopolno izolirani napetostni transformatorji v mrežah z nazivno napetostjo nad 1000 V.

Vse naprave iz prejšnjega odstavka morajo biti izbrane tako, da napetost, ki jo povzroči tok zemeljskega stika, po iznihanju le-tega ne preseže 50 V izmenične vrednosti, kar je potrebno ugotoviti z meritvami ali izračuni. Vrednosti izbranih elementov naprav ni potrebno fiksirati pri mrežah do nazivne napetosti 1000 V in v primeru mrež z nazivno napetostjo nad 1000 V, kjer skupna dolžina kablov in vodnikov ne presega 10 km.

17. člen

Pri uporabi zaščitne ozemljitve izoliranih sistemov produkt prehodne upornosti ozemljitve in toka zemeljskega stika v omrežju ne sme biti večji od 50 V.

Maksimalno vrednost toka zemeljskega stika je potrebno omejiti na 10A. Izračun maksimalnega toka zemeljskega stika se izvede po enačbi:

&fbco;binary entityId="f72bdd03-d804-46d1-8859-8bbeaed8914c" type="jpg"&fbcc;

V primeru uporabe poprečne vrednosti dozemne kapacitivnosti mreže C(10) = 0,368 μF / km se uporabi poenostavljena enačba za tok zemeljskega stika:

&fbco;binary entityId="ed177cb2-9f0b-4bbf-82e1-d66c20f6cc86" type="jpg"&fbcc;

18. člen

Mrežni kontrolnik v mrežah nazivne napetosti nad 1000 V mora izpolnjevati naslednje zahteve:

-

nastavitev vrednosti izolacijske upornosti mora biti izvedljiva le pri odprtem ohišju kontrolnika;

-

vrednost izolacijske upornosti mreže mora biti stalno prikazana na vgrajenem instrumentu direktno brez preračunavanja;

-

kontrolnik mora biti opremljen s preizkusnim stikalom s katerim mora biti možno preizkusiti delovanje-izklop ob znižanju izolacijske upornosti od zunaj;

-

enosmerna merilna napetost kontrolnika naj ne preseže 100 V;

-

znižanje izolacije na mestu vgradnje pod 50 Ohm/V nazivne napetosti mora biti na mestu vgradnje signaliziran z utripajočo lučjo, kar pa lahko odpade v primeru, da se signal prenese na stalno zasedeno delavno mesto;

-

v primeru znižanja izolacije pod 10 Ohm/V nazivne napetosti izklopiti galvansko ločeno mrežo najpozneje v 1,5 s;

-

izklopiti preostalo mrežo (med transformatorjem in naslednjo stikalno napravo) V primeru znižanja izolacije pod 10 Ohm/V nazivne napetosti preko primarnega odklopnika s časovno zakasnitvijo, ki ne sme presegati 1,5 s.

19. člen

Za čas trajanja zemeljskega stika mora biti blokiran vklop mreže preko zemeljskostične zapore.

V primeru izklopa zaradi zemeljskega stika (znižanje izolacije) je potrebno ročno resetiranje zapore na pripadajoči napravi. Zemeljskostična zapora mora preprečiti vklop mreže pri izolacijskih upornostih pod 25 Ohm/V nazivne napetosti. Vrednost vklopne upornosti mora biti možno navzgor nastavljati.

Merilni tokokrog zemeljskostične zapore:

-

na odkopnih in pripravskih deloviščih morajo biti merilni tokokrogi lastnovarni tokokrogi;

-

na ostalih področjih so lahko v nelastnovarni izvedbi, vendar mora biti v tem primeru za kontrolo tokokroga vgrajena zemlje stična zaščita.

20. člen

Kontrolnik omrežja za razsvetljavo, ki se napaja iz transformatorja z močjo do 10 kVA, ter signalne instalacije v jaških, skozi katere se ne vozijo ljudje, ima lahko samo svetlobno signalizacijo upadanja izolacijske upornosti omrežja pod 100 Ohm/V brez izklopa, če se pri čistem dvojnem zemeljskem stiku na kateremkoli mestu napetost izklopi v 1 s, in če je zaščitni vodnik istega prereza kot fazni vodnik.

21. člen

Omrežje, ki se napaja iz transformatorja, mora imeti najmanj eno glavno ozemljilo, po katerem je ozemljeno omrežje zaščitne ozemljitve. Če je v neposredni bližini več transformatorskih postaj, se sme uporabljati skupno glavno ozemljilo.

Omrežja zaščitnih ozemljitev v objektu rudarskih del so lahko med seboj zvezana v enotno splošno omrežje zaščitne ozemljitve, na katero mora biti vezano tudi centralno ozemljilo.

Centralno ozemljilo in združena ozemljitev morata izpolnjevati zahteve, predpisane za visokonapetostno in nizkonapetostno omrežje, ki mu pripadata.

22. člen

Glavna in centralna ozemljila se montirajo na mesta, ki zagotavljajo najnižjo prehodno ozemljitveno upornost ozemljil. Ta mesta so lahko tudi na površini. Način in vkopna globina ozemljila morata biti takšna, da sušenje in zmrzovanje tal ne povečata ozemljitvene upornosti nad zahtevano vrednostjo.

23. člen

Ozemljila morajo biti zaščitena pred korozijo in elektrolitskim razjedanjem. Debelina ozemljila, ne glede na obliko, ne sme biti tanjša od 3 mm za pocinkani jekleni trak ali pocinkano jekleno cev, za baker pa 2 mm.

Zveza vodnikov za ozemljitev z ozemljilom mora biti zaradi merjenja prehodne upornosti dostopna, vidna in ločljiva.

Za povezovanje glavnih in centralnih ozemljil mora biti prerez bakrenega zaščitnega vodnike najmanj 50 mm2, prerez vodnika iz pocinkanega jeklenega traku pa najmanj 100 mm2, pri čemer trak ne sme biti tanjši od 3 mm.

24. člen

Vodniki, skozi katere med obratovanjem teče tok, razen tirnic, ki rabijo kot povratni vod vozne žice, se kot zaščitni vodnik ne smejo uporabljati niti takrat, kadar so ozemljeni, razen naprav ali delov instalacij, zaščitenih s kontrolniki, ki ščitijo instalacijo pred okvaro ali poškodbo.

Določba prejšnjega odstavka se nanaša tudi na zaščitni vodnik, ki je del lastnovarnega tokokroga za signalizacijo, telekomunikacijo ipd. in v katerem napetost vira ni višja od 24 V.

25. člen

V napravah z napetostjo nad 1000 V se kot zaščitni vodnik lahko uporabljata kovinski plašč ali kovinski oplet kabla, vendar se morata pri vezavi premostiti z zvezo, s katero se kovinsko telo kabelske spojke poveže z zaščitnim vodnikom.

V mrežah nazivne napetosti nad 1000 V se lahko uporabljajo kabli, katerih sestava glede zaščitnih in kontrolnih vodnikov je naslednja:

-

zaščitni vodnik mora biti znotraj kabla in je lahko neizoliran vodnik enakomerno porazdeljen preko zunanje izolacije zunanjega vodnika, ali pa je lahko neizoliran vodnik v sredini kabla, če je zunanja izolacija vodnikov prekrita z nekovinskim prevodnim opletom;

-

kontrolni vodnik je lahko v kablu v obliki prevodnega kovinskega opleta koncentrično okoli notranjega plašča ali pa je lahko kot samostojen vodnik v primeru dodatne mehanske zaščite kabla (kabelska veriga).

26. člen

Pri kablih in vodnikih kontrolnih naprav in naprav za javljanje mora biti prerez zaščitnega vodnika vsaj enak prerezu vodnika, ki prevaja največji tok.

Če se za zaščitni vodnik namesto bakra uporabi kak drug material, mora biti njegov prerez po električni prevodnosti ekvivalenten prerezu bakrenega vodnika.

27. člen

Če leži zaščitni vodnik v skupnem plašču kabla z drugimi vodniki, je lahko tudi okrov električne naprave del zaščitnega vodnika. V tem primeru mora biti v okrovu priključne omarice posebna sponka za priključek zaščitnega vodnika, s katero se doseže zanesljiva zveza zaščitnega vodnika in okrova. Del zaščitnega vodnika lahko sestavljata tudi dva med seboj sestavljena okrova, če se z njuno sestavitvijo doseže zanesljiva električna zveza med njima preko obdelanih površin z zavarovano vijačno medsebojno zvezo.

Če se kot del zaščitnega vodnika uporabljata več kot dva sestavljena okrova, ali če med okrovi ni varne električne zveze, se morajo okrovi med seboj povezati z zvezo, ki zagotavlja zanesljivo električno zvezo med njimi.

28. člen

V električnih obratovališčih in v stikalnih in razdelilnih prostorih se sme zaščitni vodnik položiti tudi ločeno od kablov.

Prerez zaščitnega bakrenega vodnika mora biti najmanj 25 mm2. Namesto bakrenega vodnika se lahko uporablja tudi pocinkani jekleni trak, ki mora biti debel najmanj 2.5 mm in širok 25 mm.

Zaščitni vodnik mora biti zaščiten pred naključno mehansko poškodbo in zvezan z omrežjem zaščitne ozemljitve, tako da je onemogočena električna porušitev zveze.

Pri ločeno položenem zaščitnem vodniku se okrovi posameznih obratovalnih sredstev vežejo vzporedno z zaščitnim vodnikom in ne smejo biti del zunanjega zaščitnega vodnika.

Okrovi so lahko del zaščitnega vodnika samo pri prehodu od zunanjega zaščitnega vodnika na zaščitni vodnik v kablu, pri čemer mora biti zunanja ozemljitvena sponka na okrovu. Zaščitni vodnik se ne sme položiti ločeno pri zvijavih kablih ter pri prenosnih in premičnih napravah.

29. člen

Zaščitni vodnik ne sme biti varovan ali prekinjen s stikalom.

30. člen

Vsi kovinski deli mehanske zaščite električnih naprav (na primer: kovinski opleti in kovinski plašči kablov in vodnikov, zgornji in spodnji deli kovinskih spojk, kovinski deli neelektričnih naprav ipd.), ki utegnejo priti zaradi poškodbe pod napetost, morajo biti z zaščitnim vodnikom zvezani s trdno in prevodno zvezo.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za dele, ki so galvanska celota in so ozemljeni (transporterji, kovinske konstrukcije armature), oziroma za dele, ki niso galvanska celota in niso ozemljeni (podporje).

2. Zaščita električnih naprav in instalacij pred preobremenitvijo in izpadom napetosti

a) Splošno

31. člen

Električne naprave in instalacije morajo biti zaščitene pred nedovoljenimi termičnimi preobremenitvami. Vrsta zaščite je odvisna od konstrukcijskih zahtev in je lahko v obliki elektromehanskih ali elektronskih termičnih relejev in talilnih varovalk, vendar slednje velja le za kable in termične porabnike.

Izjema so električne naprave, za katere je s certifikatom dovoljeno, da ni potrebna zaščita iz prvega odstavka.

32. člen

Električni motorji morajo biti ne glede na vir napajanja zaščiteni pred posledicami prenizke napetosti. Če napetost izpade, se ob njeni vrnitvi motor ne sme sam aktivirati.

Določba prejšnjega odstavka se ne nanaša na avtomatske tehnološke procese, pri katerih stroji delujejo v tehnološkem nizu z ustreznimi predopravili in predvidenimi varnostnimi ukrepi.

33. člen

Naprave za zaščito pred preobremenitvijo in kratkim stikom (releji, sprožniki, varovalke) morajo biti v trifaznih omrežjih z nazivno napetostjo pod 1000 V vgrajene v vse tri faze.

Za trifazna omrežja z nazivno napetostjo nad 1000 V so lahko naprave za zaščito pred preobremenitvijo in kratkim stikom vgrajene samo v dveh fazah pod pogojem, da so vgrajene vedno v istih fazah v celotnem omrežju ene napetosti.

b) Kabli in vodi

34. člen

Naprave, ki ščitijo kable in vodnike, morajo biti instalirane za vsak odcep, v katerem je dovoljena obremenitev manjša od obremenitve prejšnjega odcepa (iz smeri napajanja).

Zaščita je lahko prilagojena tudi po najmanjšem prerezu odcepa, če pa je montirana v prejšnji vodnik, odcepa ni potrebno posebej zaščititi.

35. člen

Za kable in vodnike, ki so odcep od glavnega kabla, ni nujno, da so zaščiteni pred preobremenitvijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

da je dolžina odcepa manjša od 5m, četudi je presek kabla za največ tri standardne preseke manjši od preseka glavnega kabla ali vodnika in če sta oba voda iz istega standardnega materiala;

-

da je odcep skupaj z glavnim vodom zaščiten pred kratkim stikom in preobremenitvijo;

-

da je odcep na koncu zaščiten pred preobremenitvijo in kratkim stikom napajanega porabnika, tok zaščite pred preobremenitvijo odcepa pa določen po prerezu voda in da je odcep zaščiten pred kratkim stikom skupaj z glavnim vodom, od katerega je odcepljen.

36. člen

Kabli ali vodniki, ki niso odcep od glavnega kabla ali vodnika, ni nujno, da so zaščiteni pred preobremenitvijo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

-

če so v stikalnih napravah, je pa možnost njihove preobremenitve: takšni kabli ali vodniki morajo imeti večji prerez od prereza, določenega glede na trajni zdržni tok kabla;

-

če so uporabljeni kot vezalni vodniki med stroji, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, stikalnimi napravami ipd. v električnih obratovališčih ali v zaprtih električnih obratovališčih.

37. člen

Kabli ali vodi se lahko proti preobremenitvi zaščitijo tudi z vgradnjo zaščitnih naprav na njihovem koncu.

38. člen

Kabli in vodi morajo biti zaščiteni z eno ali več napravami za samodejno prekinitev napajanja v primeru preobremenitve, razen če se napajajo iz vira, katerega tok ne more biti večji od vzdržnega toka vodnika. Delovna karakteristika naprave, ki ščiti električni vod ali kabel pred preobremenitvijo, mora izpolniti naslednja dva pogoja:

INZ ≥ I(B)
            INZ ≤ 1.45*Idop / k

    pri čemer predstavljajo:
INZ   – nazivni tok zaščitne naprave (varovalke, bimetala...); za nastavljive
         zaščitne naprave je nazivni tok tisti, ki je nastavljen na napravi;
IB    – tok, za katerega je tokokrog predviden (bremenski tok);
Idop – trajni dopustni tok vodnika ali kabla.

Koeficient 'k' ima vrednosti, ki so navedene v Tabeli št. 1 v Prilogi A.

39. člen

Kabel je zaščiten pred preobremenitvijo, če je vsota obremenitev posameznih porabnikov, priključenih na ta kabel, v mejah njegove dovoljene obremenitve in, če so posamezni porabniki zaščiteni pred preobremenitvijo po določbah tega pravilnika.

c) Transformatorji

40. člen

Vsi transformatorji morajo biti na dovodni ali odvodni strani zavarovani pred preobremenitvijo z bimetalnimi sprožilniki, releji ali z zaščito pred povišanjem temperature.

41. člen

Za transformatorje ni nujno, da so zaščiteni pred preobremenitvijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

če so priključeni porabniki take narave, da ne more priti do preobremenitve transformatorja;

-

če moč napetostnega transformatorja ni večja od 1000 VA;

-

če je transformator izdelan tako, da je odporen proti kratkemu stiku;

-

če je moč transformatorja manjša od 7 kVA in so zaščiteni posamezni tokokrogi.

d) Elektromotorji

42. člen

Vsak elektromotor mora imeti v motorsko zaščitnem stikalu vgrajeno zaščito pred preobremenitvijo, nastavljeno na nazivni tok motorja ali na dopustno temperaturo navitja.

Za zaščito pred preobremenitvijo se lahko uporabi:

-

bimetalni rele z direktnim ali indirektnim napajanjem;

-

temperaturna tipala ali varovalo vgrajeno v navitju električnega motorja.

43. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko po navodilu vodje elektro službe poviša nastavitev zaščite pred preobremenitvijo za največ 10%.

V primeru prekinjenih obratovanj, kjer je prekinitev obratovanja krajša od časa obratovanja in v primeru, ko je prekinitev obratovanja daljša od časa obratovanja, se nastavitev zaščite pred preobremenitvijo določi v elektro delu rudarskega projekta ali v dopolnilu k temu projektu, kjer je lahko nastavitev zaščite tudi višja ali nižja od nazivnega toka elektromotorja.

44. člen

Motorji z močjo do 2 kW ali jakostjo toka do 4 A se lahko zaščitijo pred preobremenitvijo in kratkim stikom s talilnimi varovalkami ali zaščitnim stikalom. Pri posamično kompenziranih motorjih morajo biti releji ali sprožilniki nastavljeni na zmanjšani tok, ki ga povzroča kompenzacija ali vstavljeni kondenzatorji v nekompenzirani del dovoda k motorju.

e) Pretvorniki

45. člen

Statični pretvorniki (usmerniki, razsmerniki) se pred preobremenitvijo zaščitijo tako, kot je to v tem pravilniku predpisano za transformatorje. Zaščito pred preobremenitvijo se vgradi pri usmerniku v usmerjen tokokrog, pri razsmerniku pa v razsmerjeni tokokrog.

Enoarmaturne pretvornike ali skupino enoarmaturnih pretvornikov se zaščitijo pred preobremenitvijo pri dovodu tako, kot je to v tem pravilniku predpisano za električne rotacijske stroje, pri odvodu pa tako, kot je to predpisano za transformatorje.

46. člen

Za zaščito uporov pred preobremenitvijo se uporablja zaščita, ki preprečuje temperaturne preobremenitve uporov.

3. Zaščita električnih naprav in instalacij [br] pred kratkim stikom

47. člen

Zaščita pred kratkim stikom je dosežena z zaščitnimi napravami, ki omogočajo avtomatski odklop napajanja (odklopnik s kratkostičnim sprožnikom, odklopnik v kombinaciji s talilnimi varovalkami, talilne varovalke) tudi pri najmanjšem toku kratkega stika v instalaciji ali napravi, ki se ščiti.

48. člen

Izklopna zmogljivost zaščitne naprave ne sme biti manjša od največjega pričakovanega kratkostičnega toka na mestu postavitve zaščitne naprave, razen če je poleg zaščitne naprave uporabljena še druga zaščitna naprava na napajalni strani (pred zaščitno napravo z manjšo odklopno zmogljivostjo), ki ima potrebno odklopno zmogljivost in ki je nastavljena tako, ali pa so njene karakteristike takšne, da energija, ki prehaja skozi ti dve napravi ne preseže vrednosti, ki jo naprava na mestu obremenitve (zaščitna naprava z manjšo odklopno zmogljivostjo) in vodniki ter ostali aparati, ki so zaščiteni s to napravo, lahko zdržijo brez poškodbe.

49. člen

Največji pričakovani kratkostični tok v opazovani točki omrežja izračunamo po obrazcu:

&fbco;binary entityId="a35351e26-bbf4-4e07-87ed-3506ff3e004e" type="jpg"&fbcc;

Minimalna impedanca do opazovane točke je sestavljena iz impedanc za največje pričakovane obratovalne zmogljivosti virov, transformatorjev in konfiguracije omrežja, ki daje najmanjše impedance.

Minimalni kratkostični tok v opazovani točki omrežja izračunamo po obrazcu:

&fbco;binary entityId="abcb4ae84-31e2-463e-9b35-e81795f8fee6" type="jpg"&fbcc;

Maksimalna impedanca do opazovane točke je sestavljena iz impendanc za najmanjše potrebne obratovalne zmogljivosti virov, transformatorjev in konfiguracije omrežja, ki praviloma daje največje impedance ali predstavlja najmanjšo rezervo napajanja v primeru okvar.

V izračunu maksimalne impendance se mora upoštevati povečana ohmska upornost kablov segretih na delovno temperaturo (tabela 10), katera se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="f0013b01-fc49-4ca9-a239-fd805dae87f1" type="jpg"&fbcc;

50. člen

Talilni varovalni vložki v omrežju nazivne napetosti do 1000 V morajo prekiniti najmanjši pričakovani kratkostični tok v tokokrogu, ki napaja:

-

vtičnice;

-

ročne aparate;

-

premične električne naprave,

v času, ki je krajši ali enak času danemu v Tabeli 2 v Prilogi A.

Daljši odklopni čas, ki pa ne presega vrednosti 1.5 sekunde, je dovoljen za tokokroge, ki napajajo razdelilne baterije in tokokroge, ki napajajo stabilno vgrajene električne naprave.

51. člen

Kratkostični sprožnik naprave za avtomatski odklop napajanja mora biti nastavljen tako, da je pričakovani najmanjši kratkostični tok 1.5 krat večji od najmanjše vrednosti toka, ki zagotavlja trenutno delovanje odklopnika s kratkostičnim sprožnikom.

Za elektronske sprožnike s poznano karakteristiko mora biti najmanjši kratkostični tok 1.25 krat večji od nastavljene vrednosti.

Talilni varovalni vložki, ki so namenjeni za avtomatski odklop napajanja, morajo prekiniti najmanjši pričakovani kratkostični tok. Zahtevani čas iz 50. člena tega pravilnika, v katerem varovalka prekine najmanjši pričakovani kratkostični tok, določimo s pomočjo talilne karakteristike tv, = f (Ip) talilnega vložka, pri čemer je Ip najmanjši pričakovani kratkostični tok ali s pomočjo Tabel št. 3 in št. 4 v Prilogi A.

52. člen

Kabli in vodniki se pred kratkim stikom zaščitijo s tokovnimi varovalkami ali drugimi zaščitnimi pripravami, ki morajo biti postavljene na začetku kabla oziroma vodnika v smeri napajanja.

53. člen

Transformatorji se ščitijo pred kratkostičnim tokom transformatorja na dovodni strani. Če se transformator napaja pa kablu, ki je na začetku zaščiten pred kratkim stikom, se ta zaščita lahko uporablja tudi za zaščito transformatorja.

Transformatorji se ščitijo pred kratkostičnim tokom s talilnimi varovalkami ali z zaščitnim odklopnikom s pretokovnimi sprožniki ali releji tako, da čas delovanja zaščite transformatorja ne sme trajati več kot 0.6 sekunde.

Zaščita pred kratkim stikom se lahko vgradi tudi v skupnem dovodu za več transformatorjev, če je s tem vsak transformator zaščiten pred delovanjem kratkega stika.

54. člen

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin

Časovnica