Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)

3301. Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o potrošniških kreditih (ZPotK)

Razglašam zakon o potrošniških kreditih (ZPotK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. julija 2000.

Št. 001-22-126/00

Ljubljana, dne 26. julija 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK)

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik, ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon.

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:

-

Direktiva Sveta (87/102/EGS) z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (UL L št. 42 z dne 12. 2. 1987, str. 48);

-

Direktiva Sveta (90/88/EGS) z dne 2. februarja 1990 o spremembi direktive (87/102/EGS) o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (UL L št. 61 z dne 10. 3. 1990, str. 14);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta (87/7/ES) z dne 16. februarja 1998 o spremembi direktive (87/102/EGS) o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (UL L št. 101 z dne 1. 4. 1998, str. 17).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Kreditna pogodba po tem zakonu je pogodba, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku kredit v obliki:

1.

odloženega plačila, zlasti pri prodaji blaga ali pri zagotavljanju storitev,

2.

posojila, zlasti gotovinskega posojila ali prekoračitve na tekočem računu,

3.

drugega podobnega finančnega dogovora, ki ima z ekonomskega vidika enak namen kot kredit.

(2)

Potrošnik je fizična oseba, ki v poslih po tem zakonu deluje za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.

(3)

Dajalec kredita je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, ki da ali obljubi, da bo dala potrošniku kredit v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica.

(4)

Kreditni posrednik je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica opravlja posredovanje pri sklepanju kreditnih pogodb v okviru dejavnosti dajalca kredita, ki ga za to pooblasti s pogodbo.

(5)

Skupni stroški kredita so vsi stroški, ki vključujejo obresti in druge dajatve, ki so neposredno povezane s kreditno pogodbo in jih mora potrošnik plačati pri rednem odplačevanju kredita.

(6)

Efektivna obrestna mera so skupni stroški kredita, izraženi kot letni odstotek odobrenega zneska kredita. Letni odstotek se izračuna v skladu s 17. in 18. členom tega zakona.

(7)

Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba po tem zakonu je pogodba, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku kredit in je vračilo kredita zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini.

Kadar fizična oseba, ki deluje izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, za zavarovanje kredita ustanovi hipoteko ali zemljiški dolg na svoji nepremičnini, se uporabljajo določbe četrtega odstavka 4. člena tega zakona in določbe 7.a člena tega zakona.

(8)

Čista vrednost kredita je vrednost, ki jo prejme potrošnik plačano od dajalca kredita oziroma vrednost stvari, ki je bila dana potrošniku na kredit.

3. člen

(omejitve)

(1)

Ta zakon se ne uporablja za:

2.

najemne pogodbe, razen najemnih pogodb, ki določajo, da lastninska pravica na koncu preide na najemnika;

3.

kredite, ki so dani ali so omogočeni brez plačila obresti ali katerihkoli drugih stroškov;

4.

kreditne pogodbe, po katerih se ne zaračunavajo nobene obresti ali stroški, pod pogojem, da potrošnik soglaša, da bo kredit poplačal v enkratnem znesku;

5.

kreditne pogodbe, v katerih je znesek kredita manjši od 170 eurov;

7.

pogodbe za stalno dobavo storitev, če ima potrošnik med trajanjem njihove dobave možnost plačila v obrokih.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za primere iz 3., 4., 5., in 7. točke prejšnjega odstavka uporablja 15. člen tega zakona.

(3)

Za kreditne pogodbe o prekoračitvah na tekočih računih, ki jih odobravajo banke in hranilnice, pri tem pa ne gre za račune za poslovanje s kreditnimi karticami, se uporabljajo določbe tega zakona samo, če je s tem zakonom tako posebej določeno.

4. člen

(preprečevanje izogibanja določbam zakona)

(1)

Več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika tvorijo celoto in so sklenjene zaradi izogibanja določbam tega zakona, zlasti v primeru porazdelitve zneska kredita na več pogodb, se v smislu tega zakona štejejo kot ena pogodba.

(2)

Pogodbena razmerja, pri katerih je potrošnik prodajalec in kupec oziroma najemojemalec po pogodbi o finančnem najemu (leasing) iste stvari, se štejejo za potrošniške kredite po tem zakonu.

(3)

Stvari, ki jih je dajalec kreditov oziroma najemodajalec po pogodbi o finančnem najemu (leasing) pridobil pri pravnih poslih iz drugega odstavka tega člena in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari, teh ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.

(4)

Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma najemodajalec pri finančnem najemu na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma najemojemalca po pogodbi o finančnem najemu (leasing).

II. OGLAŠEVANJE

5. člen

(obvezna vsebina oglasov in ponudb)

(1)

Kakršnokoli oglaševanje ali ponudba, s katero se ponuja kredit ali posreduje pri pridobitvi kredita, v kateri so navedena obrestna mera ali drugi podatki v zvezi s stroški kredita, mora vsebovati tudi efektivno obrestno mero. V vsaki takšni ponudbi in v oglasih, če se nahajajo na ali v poslovnih prostorih ali v tisku, mora biti dodan tudi reprezentativen in razumljiv primer izračuna skupnih stroškov kredita in navedeni stroški, ki jih je oglaševalec oziroma ponudnik po 18. členu tega zakona izvzel pri izračunu skupnih stroškov kredita.

(2)

Efektivna obrestna mera, navedena v oglasih in ponudbah, mora biti v izogib zavajajočemu oglaševanju opremljena z informacijo, da se lahko spremeni, če se spremene določeni podatki in če so bili takšni podatki uporabljeni za njen izračun, in informacijo o datumu ali mesecu, na katerega se nanašajo v izračunu objavljene efektivne obrestne mere uporabljeni podatki.

(3)

Oglaševanje in ponujanje kreditov brez navedb iz prejšnjega odstavka se šteje za zavajajoče oglaševanje v smislu zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98 in 25/98 – popr.) in nasprotuje dobrim poslovnim običajem.

III. OBVEZNOSTI PRED SKLENITVIJO KREDITNE POGODBE, VSEBINA KREDITNE POGODBE

6. člen

(obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe)

(1)

Pred sklenitvijo kreditne pogodbe mora biti potrošnik seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe.

(2)

Kreditna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Potrošnik mora prejeti vsaj en izvod celotne kreditne pogodbe.

(3)

Potrošniku ni dovoljeno zaračunati plačil, obresti, dajatev ali drugih podobnih stroškov, ki niso navedeni v besedilu kreditne pogodbe.

7. člen

(vsebina kreditne pogodbe)

(1)

Pisna pogodba mora v enostavnem in razumljivem besedilu določati:

1.

čisto vrednost kredita ali kreditni limit, če ta obstaja;

2.

efektivno obrestno mero in pogoje, pod katerimi je dopustno spremeniti efektivno obrestno mero;

3.

način obrestovanja, pogostost kapitalizacije, način prilagajanja obrestne mere in uporabljen indeksacijski mehanizem;

4.

stroške, ki v skladu z 18. členom tega zakona niso zajeti v izračunu efektivne obrestne mere;

5.

pogoje plačila, ki so naloženi potrošniku, zlasti predvidene zneske posameznih plačil, število plačil, natančen datum zapadlosti plačil in, če je mogoče, skupen znesek plačil;

6.

zavarovanja, ki jih mora zagotoviti potrošnik;

7.

pravico, da potrošnik odplača kredit pred zapadlostjo in pravico, da lahko v takem primeru zahteva zmanjšanje zneskov pod pogoji iz 12. člena tega zakona;

8.

pravico, da lahko potrošnik odstopi od pogodbe in obveznosti potrošnika, če to pravico izkoristi;

9.

pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, in opozorilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil.

(2)

Če ni mogoč natančen izračun efektivne obrestne mere, skupnih stroškov kredita ali druge obvezne sestavine pogodbe, mora pogodba vsebovati vse elemente, od katerih je ta izračun odvisen in izračun predvidene efektivne obrestne mere po pogojih, veljavnih na dan sklenitve pogodbe.

7.a člen

(sklenitev potrošniške hipotekarne kreditne pogodbe)

(1)

Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sklenitvi notarskega zapisa mora biti osebno navzoč lastnik nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka ali zemljiški dolg, če je lastnik nepremičnine fizična oseba, ki deluje izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.

(2)

Notar mora lastnika nepremičnine iz prejšnjega odstavka posebej poučiti o vseh pravnih posledicah kreditne pogodbe in njenega zavarovanja, še posebej pa o tem, kakšna je čista vrednost kredita, kakšna je efektivna obrestna mera in kakšne so pravne posledice neplačila. Lastnik mora na notarskem zapisu s podpisom potrditi, da ga je notar poučil o vseh pravnih posledicah.

8. člen

(pogodbe o prodaji na obroke)

Pogodba o prodaji na obroke po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, ki je hkrati tudi kreditna pogodba v smislu tega zakona, mora vsebovati vse sestavine iz 7. člena tega zakona in zakona, ki ureja varstvo potrošnikov.

9. člen

(pogodbe o prekoračitvi na tekočih računih)

(1)

Pogodba iz drugega odstavka 3. člena tega zakona mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati podatke ter informacije o:

1.

kreditnem limitu,

2.

letni obrestni meri in stroških v času od sklenitve pogodbe,

3.

pogojih, pod katerimi lahko pride do dopolnitev ali sprememb pogodbenega dogovora,

4.

postopku v zvezi s prenehanjem pogodbe.

(2)

V času trajanja pogodbe mora dajalec kredita potrošnika na običajen način pisno obvestiti o kakršnikoli spremembi letne obrestne mere ali bistvenih stroškov. O spremembi mora dajalec kredita potrošnika obvestiti takoj, ko sprememba nastopi. Takšna informacija je lahko podana preko poročila o stanju na tekočem računu.

(3)

Če omogoča pogodba o odprtju tekočega računa prekoračitev brez posebnega dogovora med pogodbenima strankama, mora dajalec kredita obvestiti potrošnika o letni obrestni meri in stroških kredita ter o vseh njihovih spremembah, če je prekoračitev daljša od treh mesecev.

10. člen

(posledice kršitve 7. in 8. člena tega zakona)

(1)

Če kreditna pogodba nima vseh sestavin iz 7. in 8. člena tega zakona, lahko potrošnik z enostransko izjavo razdre pogodbo.

(2)

Če potrošnik v roku enega meseca od plačila prve obveznosti po pogodbi ne izjavi, da razdira pogodbo, se šteje, da pri pogodbi vztraja.

(3)

V primeru razdora pogodbe iz prvega odstavka tega člena mora dajalec kredita potrošniku vrniti vse plačane zneske v roku osmih dni od prejema potrošnikove izjave iz prvega odstavka tega člena. Potrošnik mora v istem roku dajalcu kredita vrniti koriščen kredit, če mu je izjavo izročil neposredno, oziroma v desetih dneh od oddaje izjave, če je izjavo poslal preko priporočene pošte, ni pa dolžan plačati obresti oziroma drugih stroškov ali dajatev, vezanih na odobren ali koriščen kredit.

11. člen

(odstop od kreditne pogodbe)

(1)

Če potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe po predpisih, ki urejajo varstvo potrošnikov, lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga pred koriščenjem kredita v petih dneh od sklenitve pogodbe.

Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)

Časovnica