TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu in izreku o stroških postopka (prvi in drugi odstavek izreka) spremeni tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek glede plačila 17.265,74 (sedemnajst tisoč dvesto petinšestdeset 74/100) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2008 do plačila, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.810,68 (tisoč osemsto deset 68/100) EUR v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in v tretjem odstavku izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 932,10 (devetsto dvaintrideset 10/100) EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje.

IV. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravilno je stališče toženke glede pravne narave zahtevkov iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Ne gre za odškodninske zahtevke, saj niso podani elementi splošnega civilnega delikta ali zahtevke z naslova neupravičene obogatitve, saj ne gre za vrnitev neupravičeno dosežene koristi. Gre za vrnitev koristi v obliki denarnega nadomestila, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen (primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča R Slovenije, opr. št. II Ips 40/2000 in II Ips 22/2002). Takšni zahtevki zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let (371 člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, enako določa sedaj veljavni 346. člen OZ).

Tožnik bi doseženo korist iz naslova neupravičene obogatitve eventualno lahko zahteval le za obdobje po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi nacionaliziranega premoženja upravičencu, seveda če bi se izkazalo, da so za to izpolnjeni z zakonom predvideni pogoji.