TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Skupnost stanovalcev je samoupravna skupnost. Zato je spor med
družbeno pravno osebo in skupnostjo stanovalcev gospodarski spor (1.
tč. 489. čl. ZPP).
Skupnost stanovalcev je pasivno legitimirana za plačilo dobavljenega
goriva na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil hišni svet (38. in 76.
čl. zakona o stanovanjskem gospodarstvu - v nadaljevanju: ZSG - Ur.l.
SRS, št. 3/81 in 34/83).
51. čl. ZSG je uvedel direktno tožbo proti stanovalcem za obveznosti,
za katere so molče ali izrečno sami zavezani, hišni svet pa jih
mednje le razdeli (odvoz smeti, dobava vode in ogrevanje).

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v celoti v veljavi izdani plačilni
nalog. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi tožene stranke ugodilo in
izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil javni tožilec SRS zahtevo
za varstvo zakonitosti. Uveljavljal je bistveno kršitev določb
pravdnega postopka (1. tč. 1. odst. 404. čl. in 1. tč. 2. odst. 354.
člena) inn sicer 489. in 2. odst. 493. čl. ZPP ter zmotno uporaboo
materialnega prava, in sicer 12., 38., 46., 51., 58., 59. in 76. čl.
ZSG in 454. čl. ZOR.
Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo. V razlogih
svoje odločbe je med drugim tudi navedlo:
Po 1. tč. 489. čl. ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih
sporih v sporih, v katerih sta obe stranki družbenopolitični
skupnosti, organizaciji združenega dela, samoupravni interesni
skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti.
Tožeča stranka je organizacija združenega dela, tožena stranka pa je
samoupravna skupnost. Zato za ta spor veljajo pravila o gospodarskih
sporih. V 2. odst. 493. čl. pa je določeno, da je v gospodarskih
sporih senat na drugi stopnji sestavljen iz dveh sodnikov in enega
sodnika porotnika. Ker je pritožbeno sodišče sodilo v senatu treh
sodnikov, je kršilo 1. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Že zaradi tega je
moralo vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti (2.
odst. 408. čl. v zv. s 1. odst. 394. čl. ZPP). Pritoženo sodišče bo
moralo ponoviti postopek v pravilni sestavi.
Zahteva za varstvo zakonitosti načenja tudi vprašanje
materialnopravne presoje tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče SRS
ugotavlja, da pritožbeno sodišče ni pravilno uporabilo materialnega
prava, ko je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek
zavrnilo. Pri tem je napačno uporabilo 51. čl. ZSG. Ta določba ni
posegla v že obstoječa obligacijska razmerja med skupnostmi
stanovalcev (hišnimi sveti) in dobavitelji energije, takšna
obligacijska razmerja pa bodo lahko nastajala tudi v bodoče. Hišni
svet kot organ skupnosti stanovalcev lahko v zvezi z gospodarjenjem s
stanovanjsko hišo (38. in 76. čl. ZSG) še vedno sklepa pogodbe z
organizacijami združenega dela. V primerih, iz katerih izvira tudi
obravnavani spor, pa bo hišni svet pogodbe celo moral sklepati. On je
namreč organizator in dobavitelj ogrevanja, ne pa tožeča stranka, ki
za razliko od toplarne hiši kot celoti dobavlja le gorivo. Stroški za
gorivo so v tem primeru le del stroškov, ki jih stanovalci plačujejo
za ogrevanje. Med stanovalci in takšno organizacijo zato ni nobenega
razmerja. Za pravice in obveznosti iz takšnih pogodb je zato potrebno
uporabiti določbe ZOR (člen 454).