TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni, tako da se v točki I izreka v celoti na novo glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 1. 2018 do 30. 4. 2022 plačati razliko med pripadajočimi in že izplačanimi nadomestili plače v mesečni višini 599,98 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov, ki tečejo:

- za zneske za obdobje od januarja 2018 do aprila 2021 od 6. dne v prihodnjem mesecu do plačila;

- za znesek za maj 2021 od 15. 6. 2021 do plačila;

- za znesek za junij 2021 od 15. 7. 2021 do plačila;

- za znesek za julij 2021 od 14. 8. 2021 do plačila;

- za znesek za avgust 2021 od 15. 9. 2021 do plačila;

- za znesek za september 2021 od 15. 10. 2021 do plačila;

- za znesek za oktober 2021 od 16. 11. 2021 do plačila;

- za znesek za november 2021 od 15. 12. 2021 do plačila;

- za znesek za december 2021 od 15. 1. 2022 do plačila;

- za znesek za januar 2022 od 16. 2. 2022 do plačila;

- za znesek za februar 2022 od 15. 3. 2022 do plačila;

- za znesek za marec 2022 od 15. 4. 2022 do plačila;

- za znesek za april 2022 od 14. 5. 2022 do plačila,

vse v roku 8 dni.

V presežku (zakonske zamudne obresti od zneska: za maj 2021 od 6. 6. 2021 do 14. 6. 2021; za junij 2021 od 6. 7. 2021 do 14. 7. 2021; za julij 2021 od 6. 8. 2021 do 13. 8. 2021; za avgust 2021 od 6. 9. 2021 do 14. 9. 2021; za september 2021 od 6. 10. 2021 do 14. 10. 2021; za oktober 2021 od 6. 11. 2021 do 15. 11. 2021; za november 2021 od 6. 12. 2021 do 14. 12. 2021; za december 2021 od 6. 1. 2022 do 14. 1. 2022; za januar 2022 od 6. 2. 2022 do 15. 2. 2022; za februar 2022 od 6. 3. 2022 do 14. 3. 2022; za marec 2022 od 6. 4. 2022 do 14. 4. 2022; za april 2022 od 6. 5. 2022 do 13. 5. 2022) se zahtevek zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 459,00 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, svoje stroške pa krije sama.

Sodišče je uporabilo exceptio illegalis glede 140. člena in 4. točke prvega odstavka 141. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v nasprotju z 31. členom ZZVZZ v osnovo za nadomestilo vštevata le zavarovančevo povprečno mesečno plačo in nadomestila, ki so bila (dejansko) izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Navedeno pomeni, da se kot pravno podlago za določitev osnove za nadomestilo upošteva izključno prvi odstavek 31. člena ZZVZZ.

Do presoje, da se v osnovo vštevajo plače v določenem koledarskem letu, tudi če so bile izplačane kasneje, vodi pomenska odprta določba prvega odstavka 31. člena ZZVZZ "v koledarskem letu" ob uporabi sistemske razlage, ki tudi na področju drugih sistemov socialne varnosti omogoča pravilno upoštevanje naknadno izplačanih prejemkov iz delovnega razmerja.