TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zahteva Državnega zbora, naj Ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (EPA 1300-V) na referendumu nastale protiustavne posledice, se zavrne.

Prvi odstavek 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) z vidika načela jasnosti in določnosti pravnih norm (2. člen Ustave) ni v neskladju z Ustavo. Neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča (če bi bil sprejeti zakon na referendumu zavrnjen), čeprav pomeni očitno protiustavno posledico, sama po sebi ni zadosten razlog, iz katerega bi moralo Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 21. člena ZRLI poseči v pravico do referenduma iz 90. člena Ustave. Z morebitno zavrnitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu ne bo ugasnila dolžnost Državnega zbora, da takoj izvrši odločbi Ustavnega sodišča. Ne glede na omejitve, ki izhajajo iz njegove vezanosti na izid referenduma (25. člen ZRLI), je dolžnost Državnega zbora, da odločbe Ustavnega sodišča izvrši brez odlašanja. Pravica do pokojnine mora primarno temeljiti na zavarovalnem principu. V tem smislu je pokojnina premoženjska pravica in uživa dvojno ustavno varstvo - po prvem odstavku 50. člena in po 33. členu Ustave. To pomeni, da mora v določeni meri zagotavljati kontinuiteto življenjskega standarda, ki ga je imel zavarovanec v aktivni dobi (dohodkovna varnost), saj se mu s pokojnino v določenem deležu (sorazmerno) nadomešča dohodek, od katerega so se plačevali prispevki za pokojninsko zavarovanje. Ker Ustava opredeljuje pokojninsko zavarovanje kot vrsto socialnega zavarovanja, so ustavno dopustni tudi elementi vzajemnosti oziroma solidarnosti. Ustava pa ne zagotavlja pokojnine v določeni višini. Državni zbor ni izkazal, da veljavna zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ-1) že danes očitno posega v pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave in da je zato uveljavitev njenih sprememb z ZPIZ-2 nujna iz ustavnopravnih razlogov. Z navedbami in podatki, s katerimi Državni zbor in Vlada sicer lahko utemeljita, da so spremembe pokojninskega sistema v prihodnosti potrebne ali celo nujne iz makroekonomskih, javnofinančnih ali demografskih razlogov, ni mogoče danes utemeljiti protiustavnosti ZPIZ-1. Ustavnopravno ti razlogi niso merljivi in jih zato Ustavno sodišče pri svoji presoji ne more upoštevati in tudi ne sme ocenjevati njihove utemeljenosti.