TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi.

Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.

Priznani in odmerjeni stroški cenilca z izpodbijanim sklepom niso naloženi v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.