TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločba Komisije za preprečevanje korupcije št. 06210-173/2019/32 22003 z dne 12. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz določb Statuta, ki se nanašata na direktorja A. in direktorja OE (tožnika), ni mogoče pritrditi toženki, da je razlaga določb Statuta tako enoznačna, da je na njihovi podlagi mogoče postaviti trditev, da bi bila možnost sklepanja najemnih pogodb oziroma dajanje soglasij v povezavi z najemnimi pogodbami v izključni pristojnosti direktorja A. Dokaza za zaslišanje tožnika in direktorja A., predlagana z namenom dokazovanja, da je bila podaja spornega soglasja v njegovi pristojnosti, sta bila torej neutemeljeno zavrnjena. Tožnik z njima ni dokazoval dejstev, ki so bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna v zvezi z razbremenitvijo kršitve. Upravni organ lahko predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločitev, zavrne, vendar se zavrnitev ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. Ko stranka predlaga izvedbo dokazov, in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Torej upravni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena).