TFL Vsebine / TFLGlasnik

Spomnim se časov, ko je na pripravništvo na sodišču več let čakalo tudi 1000 in več pravnikov, danes pa je tako za sodišča kot tudi za odvetniške pisarne kar izziv dobiti pripravnike, odvetniške kandidate itd. V moji generaciji nas je na primer sprejemni izpit za vpis na Pravno fakulteto v Mariboru opravljalo 1500 kandidatov, razpisanih pa je bilo le 200 rednih in 200 izrednih mest. Danes presežka pri vpisu na redni študij praktično ni, statistika pa je še slabša, saj naj bi po nekaterih analizah magistrski študij prava v petih letih končalo 20 odstotkov študentov manj, kot se jih bo na primer upokojilo, pri čemer seveda zamenjava poklica sploh ni upoštevana. Manj naj bi bilo tudi pristopov k opravljanju pravniškega državnega izpita, reforma katerega se pripravlja že dalj časa, vendar še ni sprejeta. Pri tem je res neverjetno in nerazumljivo, da se pisni del izpita še vedno piše na roko, čeprav imamo v Sloveniji na primer celo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

"Sodni postopek sicer poteka, vendar bi si želel, da bi ministrica za pravosodje soglasje k uskladitvi vrednosti odvetniške točke podpisala še pred koncem tega postopka, o pozitivnem izidu katerega sicer ne dvomim."

Študentom sem poklic odvetnika predstavil v luči 137. člena Ustave RS. Zlasti sem poudaril pomen Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) kot najstarejše ustanove civilne družbe na Slovenskem, ki bo letos praznovala že 157-letnico delovanja. Ob pripravi na predstavitev sem si vnovič ogledal dokumentarni film Paragraf številka 1; 150 let neodvisnega odvetništva na Slovenskem,¹ ki je nastal v produkciji RTV Slovenija in društva EnaBanda ter ob sodelovanju OZS. Študentom sem predstavil ključne določbe Zakona o odvetništvu, Kodeksa odvetniške poklicne etike, Odvetniške tarife, Statuta OZS itd. Ko sem po dolgem času bral Kodeks odvetniške poklicne etike, sem se nasmehnil ob spoznanju, kaj vse je v kodeksu zapisano. Gre seveda za pomembno in živo vsebino, spoštovanje katere zagotavlja ne le zakonito opravljanje odvetniškega poklica, temveč – in zlasti – tudi krepitev zaupanja v naš poklic in delo. Študente sem prav tako opozoril na pomen nenehnega izobraževanja skozi celotno kariero. Dejstvo je, da nam po opravljenem pravniškem državniškem izpitu in izpitu iz predpisov s področja odvetništva nivo znanja sčasoma, z leti začne padati. Vsakodnevne poklicne obveznosti – od konferenc s strankami in sestankov do obravnav na sodišču, pisanja tožb in vlog – nam namreč dostikrat ne omogočajo sprotnega spremljanja zakonskih sprememb, sodne prakse ipd. Zato menim, da je sistemska ureditev nenehnega izobraževanja potrebna. Vesel sem, da za naše izobraževanje in krepitev znanja več kot odlično skrbita OZS in Odvetniška akademija, ne samo z Odvetniško šolo, ampak tudi prek ostalih izobraževanj.

V predstavitvi študentom sem zlasti izpostavil pomen neodvisnosti in samostojnosti odvetniškega poklica kot svobodnega poklica ter s tem pomen nudenja nepristranskih in kar najbolj strokovnih storitev našim strankam, tudi v luči populističnih in orwellovskih teženj v svetu ter predvsem v luči vnovičnega nedopustnega, arbitrarnega in eklatantno nesprejemljivega ravnanja domače aktualne politike, ki kljub nedvoumno jasni zakonski ureditvi in sodni praksi (spet) ne poda soglasja k uskladitvi vrednosti odvetniške točke z inflacijo in s tem ne zagotavi primernega gmotnega položaja ter finančne neodvisnosti odvetnic in odvetnikov. Upoštevaje inflacijo od zadnje uskladitve smo vnovič oškodovani, najmanj za 24 odstotkov. Sodni postopek sicer poteka, vendar bi si želel, da bi ministrica za pravosodje soglasje k uskladitvi vrednosti odvetniške točke podpisala še pred koncem tega postopka, o pozitivnem izidu katerega sicer ne dvomim.

Ugotavljam, da je študentom poklic odvetnika dobro znan, za kar so zagotovo poskrbele tudi številne televizijske serije; ni ga študenta, ki ne bi serije Suits pogledal vsaj enkrat. Znana so jim orodja in sredstva, ki jih uporabljamo pri našem delu. Beseda je tekla tudi o uporabi umetne inteligence (UI) pri našem poklicu, pri čemer se tudi študenti zavedajo, da praktično ni mogoče natančno napovedati, kaj bo razvoj UI prinesel v naslednjih letih. Izziv za prihodnost je tudi razmišljanje o »odvetniku brez pisarne « – tako možnost naj bi ponujala nova ureditev v Latviji. Sam temu nisem naklonjen, saj menim, da je najmanj ob prevzemu zastopanja in občasno tudi pozneje nujno potreben osebni kontakt s stranko, znotraj odvetniške pisarne, brez posrednega ali neposrednega vpliva tretjih oseb, s ciljem krepitve nivoja in ugleda našega poklica, zaupanja ter pravne varnosti.

¹ Film si je mogoče ogledati na spletni strani OZS; https://www.odv-zb.si/odvetniska-zbornica/predstavitev/film-ob-150-obletnici-odvetniskezbornice- slovenije-paragraf-st-1/.