TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- delno spremeni tako, da se točki II in III izreka glasita:

"II. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni obračunati razliko v plači v navedenih bruto zneskih:

- 36,23 EUR za februar 2015;

- 73,01 EUR za marec 2015;

- 41,71 EUR za april 2015;

- 43,35 EUR za maj 2015;

- 34,27 EUR za junij 2015;

- 41,82 EUR za julij 2015;

- 32,53 EUR za avgust 2015;

- 51,12 EUR za september 2015;

- 46,49 EUR za oktober 2015;

- 48,79 EUR za november 2015;

- 23,24 EUR za december 2015;

- 46,47 EUR za januar 2016;

- 46,47 EUR za februar 2016;

- 48,80 EUR za marec 2016;

- 37,18 EUR za april 2016;

- 36,89 EUR za maj 2016;

- 46,12 EUR za junij 2016;

- 36,89 EUR za julij 2016;

- 50,73 EUR za avgust 2016 in

- 26,52 EUR za september 2016,

ter mu po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožniku za obdobje od 1. 10. 2016 do 7. 12. 2017 obračunavati dodatek za delovno dobo, in sicer v višini 0,5 % za vsako leto tožnikove delovne dobe do 30. 6. 2007 in v višini 0,6 % za vsako leto tožnikove delovne dobe od 1. 7. 2007 dalje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 68,00 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, svoje stroške pa krije sama."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (zavrnitev zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojene akontacije dohodnine in prispevkov, obračun dodatka za delovno dobo v višini 0,5 % za vsak leto delovne dobe do 30. 6. 2017 in v višini 0,6 % za vsako leto tožnikove delovne dobe od 1. 7. 2007 po 7. 12. 2017 ter teka zakonskih zamudnih obresti od 18. do 19. dne v mesecu).

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v višini 68,00 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka do plačila. Svoje pritožbene stroške pa tožena stranka krije sama.

ZDR-1 v prvem odstavku 129. člena ZDR-1 določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, drugi odstavek pa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Enako določbo je vseboval tudi prej veljavni ZDR. Tako je prvi odstavek 129. člena ZDR-1 možno razlagati edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso (skupno) delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. V kolikor bi zakonodajalec menil, da je delavec upravičen zgolj do dodatka za delovno dobo, ki jo je dosegel pri zadnjem delodajalcu, bi bilo to v zakonu izrecno določeno.