TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej v celoti glasi:

″Zavrne se tožbeni zahtevek:

Tožena stranka J.T., EMŠO ..., ki je knjižen kot solastnik nepremičnine ..., parc. št. 793/5 (ID ...), je dolžan izstaviti ZK dovolilo, da se bo pri njemu solastni 1/2 izrecno in brezpogojno vknjižila solastninska pravica na osebi z imenom:

- N.T.,, rojen ..., EMŠO ...,

- P.T., rojena ..., DŠ ...,

in sicer za vsakega do 1/4 solastnega deleža tožene stranke oz. vsakemu od njiju do 1/8 celotne nepremičnine ..., parc. št. 793/5 (ID ...), v roku 15 dni, v nasprotnem primeru bo ta sodba nadomestila ZK dovolilo.″

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni nerazdelno povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 4.262,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni nerazdelno plačati pravdne stroške v višini 513,31 EUR, ki se priznajo toženi stranki, na račun Okrožnega sodišča v Celju št. 01100-6370421586, sklic 00-1010-398-2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Konvalidacija ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika s finančnim vložkom v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost, toženec pa ne, saj lastninske pravice v dogovorjenem deležu ni prenesel na tožnika z ustrezno listino. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je pogodba pretežno izpolnjena. Stališče sodišča prve stopnje, da je prišlo do realizacije pogodbe, je zato materialno pravno napačno. Poleg tega pa realizacija pri nepremičninah itak ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice. Tudi, če bi bila sporna ustna pogodba realizirana, bi tožnika namreč imela samo pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Veljaven pravni posel kot pravni naslov pa sam zase ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.

Kar pa se tiče vlaganj, s katerimi sta tožnika prav tako utemeljevala svoj zahtevek, je prvo sodišče pravilno pojasnilo, da vlaganja v tujo nepremičnino brez sklenjenega dogovora o nastanku solastnine ne morejo predstavljati podlage za pridobitev lastninske pravice. Zato se tudi na tej podlagi za vrnitev tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izkaže za materialnopravno pravilno.