Uredba o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih...

52.

Na podlagi 62. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ("Uradni list FLRJ" št. 52/58) izdaja Zvezni izvršni svet

U R E D B O
O POSTOPKU ZA IZVEDBO NACIONALIZACIJE NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ

I. ORGANI ZA IZVEDBO NACIONALIZACIJE

1. člen

Upravni organi za ugotovitev nacionalizacije celih zgradb, idealnih delov zgradb in posameznih delov zgradb ter za izvzetje zgradb in posameznih delov zgradb od nacionalizacije po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: "zakon") so komisije za nacionalizacijo pri občinskih ljudskih odborih, komisije za nacionalizacijo pri okrajnih ljudskih odborih, komisije za nacionalizacijo pri izvršnih svetih avtonomnih enot, komisije za nacionalizacijo pri republiških izvršnih svetih in Komisija za nacionalizacijo pri Zveznem izvršnem svetu.

2. člen

Komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru ima predsednika, ki mora biti sodnik okrajnega sodišča ali nekdo, ki ima pravniško izobrazbo, in dva člana, od katerih je eden odbornik občinskega ljudskega odbora.

Predsednik in člana komisije imajo namestnike.

Tudi namestnik predsednika mora biti sodnik okrajnega sodišča ali nekdo, ki ima pravniško izobrazbo, namestnik člana komisije, ki je odbornik občinskega ljudskega odbora, pa mora biti prav tako odbornik občinskega ljudskega odbora.

Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov.

3. člen

Komisija za nacionalizacijo pri okrajnem ljudskem odboru ima predsednika, ki mora biti sodnik okrožnega sodišča ali nekdo, ki ima pravniško izobrazbo, in dva člana, od katerih je eden odbornik okrajnega ljudskega odbora.

Predsednik in člana komisije imajo namestnike.

Tudi namestnik predsednika mora biti sodnik okrajnega sodišča ali nekdo, ki ima pravniško izobrazbo, namestnik člana komisije, ki je odbornik okrajnega ljudskega odbora, pa mora biti prav tako odbornik okrajnega ljudskega odbora.

Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov.

4. člen

Komisija za nacionalizacijo pri izvršnem svetu avtonomne enote in komisija za nacionalizacijo pri republiškem izvršnem svetu imata predsednika, potrebno število članov in tajnika.

Predsednika, člane in tajnika komisije imenuje izvršni svet avtonomne enote oziroma republiški izvršni svet.

Predsednik komisije mora biti imenovan izmed članov izvršnega sveta.

5. člen

Komisija za nacionalizacijo pri Zveznem izvršnem svetu ima predsednika, deset članov in tajnika.

Predsednika, člane in tajnika komisije imenuje Zvezni izvršni svet.

Predsednik komisije mora biti imenovan izmed članov Zveznega izvršnega sveta.

6. člen

Komisije za nacionalizacijo odločajo o posameznih stvareh (členi 20, 27, 29 in 31 te uredbe) v svetih, ki jih sestavljajo predsednik sveta in dva člana.

Predsednik sveta je predsednik komisije ali njen član, ki ga določi predsednik komisije.

Odloča se z večino glasov.

Odločbe komisije za nacionalizacijo podpisuje predsednik sveta.

7. člen

Komisija za nacionalizacijo pri Zveznem izvršnem svetu daje pojasnila k zakonu (56. člen zakona). O pojasnilih sklepa z večino glasov.

8. člen

Strokovne in administrativne zadeve opravljajo za komisije za nacionalizacijo ustrezni upravni organi, ki so pristojni za finance.

Sredstva, ki so potrebna za osebne in materialne izdatke komisije za nacionalizacijo, so v proračunu politične teritorialne enote, pri kateri je komisija.

9. člen

Organi za ugotovitev nacionalizacije gradbenih zemljišč in za odmero odškodnine za nacionalizirane nepremičnine so po zakonu upravni organi občinskih ljudskih odborov, ki so pristojni za finance.

II. UGOTOVITEV PREDMETA NACIONALIZACIJE

1. Ugotovitev nacionalizacije zgradb in delov zgradb

10. člen

Da bi se mogel ugotoviti predmet nacionalizacije po zakonu, objavi svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, ali kakšen drug organ, ki ga določi občinski ljudski odbor, z javnim razglasom, da morajo vsi državljani, civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov (nosilci državljanske lastninske pravice) s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občini, ki so imeli v Jugoslaviji na dan 25. decembra 1958 v lasti eno ali več zgradb, ki so z zakonom nacionalizirane, ali pa več zgradb, idealnih delov zgradb ali posameznih delov zgradb, kot jih morejo imeti po zakonu — prijaviti v določenem roku pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance, vse zgradbe, idealne dele zgradb in posamezne dele zgradb, ki so jih imeli ta dan v lasti (prijava za ugotovitev predmeta nacionalizacije).

Rok za vložitev prijave za ugotovitev predmeta nacionalizacije v razglasu iz prejšnjega odstavka ne sme biti krajši kot en mesec in ne daljši kot tri mesece, računano od dneva objave razglasa.

V razglasu je treba opozoriti prizadete, da se kaznujejo v smislu 63. člena zakona državljani, ki ne vložijo prijave za ugotovitev predmeta nacionalizacije, za kaznivo dejanje z zaporom do enega leta, civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov pa za prekršek z denarno kaznijo do 1,000.000 dinarjev.

11. člen

Prijava za ugotovitev predmeta nacionalizacije se vloži pri tistem za finance pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora, na katerega območju ima vložnik stalno prebivališče oziroma sedež.

Državljan, ki nima stalnega prebivališča v Jugoslaviji, vloži prijavo pri tistem organu iz prejšnjega odstavka, na katerega območju ima začasno prebivališče, če nima v Jugoslaviji niti začasnega prebivališča, pa pri kateremkoli organu iz prejšnjega odstavka, na katerega območju je imel na dan 25. decembra 1958 zgradbo, idealen del zgradbe ali posamezen del zgradbe.

Pravna oseba, ki nima sedeža v Jugoslaviji, vloži prijavo pri kateremkoli za finance pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora, na katerega območju je imela na dan 25. decembra 1958 zgradbo, idealen del zgradbe ali posamezen del zgradbe.

12. člen

Prijava za ugotovitev predmeta nacionalizacije se vloži na obrazcu, ki ga predpiše Zvezni državni sekretariat za finance.

13. člen

Če upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance, ugotovi, da ni pristojen sprejeti vloženo prijavo, jo brez odlašanja pošlje za finance pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, pri katerem bi bila morala biti vložena, in sporoči to vložniku.

14. člen

Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance, pregleda prijavo za ugotovitev predmeta nacionalizacije; če ugotovi, da je pomanjkljiva, da vložniku primeren rok, da pomanjkljivosti odpravi.

Če organ iz prejšnjega odstavka podvomi o točnosti podatkov v prijavi, zasliši vložnika in zahteva po potrebi podatke od upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, od zemljiškoknjižnega sodišča ali kakšnega drugega organa.

Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance, ravna po prejšnjem odstavku tudi tedaj, če ugotovi, da nosilec državljanske lastninske pravice na zgradbi, idealnem delu zgradbe ali posameznem delu zgradbe ni vložil prijave v določenem roku.

15. člen

Če za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora iz prijave ali iz drugih dobljenih podatkov spozna, da je zgradba, idealni del zgradbe ali posamezni del zgradbe po zakonu nacionaliziran, zahteva ugotovitev predmeta nacionalizacije.

S posamezno zahtevo je mogoče zajeti samo zgradbe in posamezne dele zgradb enega nosilca državljanske lastninske pravice ter idealne dele ene ali več zgradb več solastnikov.

Zahteva se vloži v toliko izvodih, kolikor je nosilcev državljanske lastninske pravice, na katere se zahteva nanaša, in še en izvod več.

16. člen

V zahtevi za ugotovitev predmeta nacionalizacija morajo biti navedene poleg drugega zgradbe, idealni deli zgradb in posamezni deli zgradb, za katere se zahteva ugotovitev nacionalizacije, kraj in ulica, kjer ležijo te nepremičnine, njihove anagrafske številke ter ime oziroma naslov prejšnjega lastnika in njegovo stalno prebivališče oziroma sedež.

Če leži nacionalizirana zgradba izven ožjega gradbenega okoliša, je treba v zahtevi navesti tudi gradbeno parcelo, ki je nacionalizirana z zgradbo (36. člen zakona).

Zahtevi je treba priložiti izpisek iz zemljiških knjig ali drugih javnih knjig, v katere se vpisuje lastnina na nepremičninah; izpisek mora obsegati podatke o teh zgradbah, idealnih delih zgradb in posameznih delih zgradb ter o zemljišču, na katerem stojijo, in pa o lastninskih razmerjih na teh nepremičninah.

Če ni takih knjig, je treba zahtevi priložiti katastrske podatke.

17. člen

Zahteva za ugotovitev predmeta nacionalizacije se predloži komisiji za nacionalizacijo pri ljudskem odboru občine, v kateri so zgradbe, idealni deli zgradb in posamezni deli zgradb, na katere se zahteva nanaša.

18. člen

Če se nanaša zahteva za ugotovitev predmeta nacionalizacije na zgradbe, idealne dele zgradb ali na posamezne dele zgradb, ki so v dveh ali več občinah, se predloži zahteva komisiji za nacionalizacijo pri ljudskem odboru občine, v kateri je zgradba, ki je nacionalizirana glede na svojo velikost.

Če so zgradbe, ki so nacionalizirane glede na svojo velikost, v dveh ali več občinah, se lahko predloži zahteva komisiji za nacionalizacijo pri ljudskem odboru katerekoli občine, v kateri je kakšna taka zgradba.

Če je v primeru iz prejšnjega odstavka katera od zgradb, ki so nacionalizirane glede na svojo velikost, v občini, v kateri je imel prejšnji njen lastnik stalno oziroma začasno prebivališče, se predloži zahteva komisiji za nacionalizacijo pil ljudskem odboru te občine.

Če se nanaša zahteva na zgradbe, idealne dele zgradb ali posamezne dele zgradb, ki so v dveh ali več občinah, pa nobena od teh zgradb ni nacionalizirana glede na svojo velikost, se predloži zahteva komisiji za nacionalizacijo pri ljudskem odboru občine, v kateri je po presoji upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance, največji del teh nepremičnin; če je del teh nepremičnin v občini, v kateri ima prejšnji lastnik stalno oziroma začasno prebivališče, pa se predloži zahteva komisiji za nacionalizacijo pri ljudskem odboru te občine.

V primerih iz prejšnjih odstavkov sporoči organ, ki je vložil zahtevo, to brez odlašanja komisijam za nacionalizacijo pri občinskih odborih drugih občin, v katerih so zgradbe, idealni deli zgradb ali posamezni deli zgradb, na katere se zahteva nanaša.

19. člen

Komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru pošlje en izvod zahteve za ugotovitev predmeta nacionalizacije prejšnjemu lastniku.

Prejšnji lastnik lahko vloži v osmih dneh od vročitve zahteve pri sami komisiji zoper njo ugovor, vendar pa se redni postopek nadaljuje, čeprav ugovor ni vložen.

20. člen

Komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru, ki ji je predložena zahteva za ugotovitev predmeta nacionalizacije, opravi enoten postopek in izda eno samo odločbo za vse zgradbe, idealne dele zgradb in posebne dele zgradb, na katere se zahteva nanaša.

Če se nanaša zahteva za ugotovitev predmeta nacionalizacije tudi na zgradbe, idealne dele zgradb ali posamezne dele zgradb, ki niso na območju komisije, pri kateri je zahteva vložena, izda ta komisija meritorno odločbo za nepremičnine na svojem območju, za nepremičnine, ki niso na njenem območju, pa ugotovi z isto odločbo, ali so podani pogoji za nacionalizacijo, in jo pošlje komisiji za nacionalizacijo, na katere območju so nepremičnine.

Komisija, ki prejme odločbo po prejšnjem odstavku, izda meritorno odločbo glede zgradb, idealnih delov zgradb in posameznih delov zgradb, ki so na njenem območju, in pošlje to odločbo komisiji, pri kateri je bila vložena zahteva za ugotovitev predmeta nacionalizacije.

Uredba o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč

Časovnica