TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSM Sklep I Cp 10/2018 - motenje posesti - soposest
SODIŠČE
Višje sodišče v Mariboru
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
21.2.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSM Sklep I Cp 10/2018
INTERNA OZNAKA (*)
VSM00008871
SENAT, SODNIK
Jasminka Pen (preds.), Vojko Kušar (poroč.), Nina Vidic
INSTITUT VSRS
motenje posesti - soposest
PODROČJE VSRS
STVARNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II. in IV. odstavek izreka) potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 213,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 213,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.
JEDRO
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.