TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Članek obravnava vprašanja vzročnosti v pravu: prvi del je posvečen naravni vzročnosti, drugi pa pravni vzročnosti. Naravna vzročnost predstavlja »predhodno vprašanje« v razmerju do pravne vzročnosti, saj slednja temelji na ugotovitvi prve. Ko je naravna vzročnost ugotovljena, lahko sodišče začne s postopkom ugotavljanja pravne vzročnosti. Pravna vzročnost se torej ne enači z naravno vzročnostjo, temveč je le njena izpeljanka, ki je zasnovana za pravne potrebe. Prvi del predstavlja sintezo sodobnejših epistemoloških teorij o naravni vzročnosti, ki so se uveljavile v naravoslovnih vedah. V tem delu avtor izhaja iz stališča, ki je sicer do neke mere prisotno tudi v sodobni epistemologiji, da je tudi naravna vzročnost v resnici prilagoditev zakonov narave človeškemu umu in njegovim praktičnim potrebam. Drugi del pa obravnava pravno vzročnost in je razdeljen v dve samostojni konceptualni enoti. V prvi enoti skuša avtor ovreči zastarela pojmovanja o pravni vzročnosti, ki so oblikovala slovensko pravno doktrino in sodno prakso v zadnjem stoletju. V drugem delu pa oblikuje hipotezo o pravni vzročnosti, ki temelji na spoznanjih naravoslovnih ved.

Causation in law – Outline of a new theory