TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ena od prvih znanilk vračanja v normalnost po dobrem letu ukrepov zaradi pandemije covida-19 je bila slavnostna akademija ob stoletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v četrtek, 27. maja 2021, napolnila, kolikor je lahko zaradi še veljavnih ukrepov, Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, ki bi sicer morala potekati pred dobrim letom.

Pred dobrimi stotimi leti, to je decembra 1919, se je tedanji fakultetni svet prvič uradno sestal v Parizu, saj so bili vsi trije matičarji fakultete – Bogumil Vošnjak, Leonid Pitamic in Ivan Žolger kot člani delegacije Kraljevine SHS na mirovnih pogajanjih po koncu prve svetovne vojne. Čeprav sta bili tistega leta ustanovljeni Univerza v Ljubljani in Pravna (takrat Juridična) fakulteta kot ena od njenih ustanovnih članic, pa ima poučevanje prava v našem prostoru še precej daljšo zgodovino. Kot je poudaril slavnostni govornik na akademiji dekan PF dr. Grega Strban, smo imeli prvi tip višje šole, ki jo marsikje štejejo kot neposredno prehodnico sodobne univerze v osrednjeslovenski deželi, torej na Kranjskem, že konec 16. stoletja. »To je bil jezuitski kolegij, na katerem so občasno predavali tudi pravne teme in kazuistiko. Dokazano se je to dogajalo že leta 1619, kar bi lahko šteli za neuradno ustanovitev UL. Študij prava pa je bil prvič uveden v času Ilirskih provinc, ko so predavanja potekala v francoskem jeziku.«

Kot opozarja vodja programskega in organizacijskega odbora slavnostne akademije dr. Katja Škrubej, »stoletnica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ni po naključju v odlični družbi visokih jubilejev tudi nekaterih drugih ustanov, ki so jih pred sto ali celo več leti ustanovili naši predniki. Pri tem mislimo zlasti na stoletnico vrhovnega sodstva na Slovenskem (polovica profesorskega zbora je prišla neposredno iz visokih sodniških vrst) in stopetdesetletnico Odvetniške zbornice kot naslednice (tudi) Kranjske odvetniške zbornice, katere dolgoletni predsednik je bil 'oče slovenske univerze' doktor Danilo Majaron.«

Organizatorji slavnostne akademije so jubilej počastili s približno dveurnim umetniškim programom, ki so ga bogatili orkester Slovenske filharmonije, pevski zbor PF Pegius, ljubljanski ulični bend Počeni škafi, sopranistka in magistrska študentka PF B. Sara Mitrovič, violinist in pravnik Nejc Avbelj in drugi. Še posebno navdušenje občinstva pa je požela pianistka svetovnega slovesa zaslužna profesorica Dubravka Tomšič Srebotnjak, hči profesorja mednarodnega prava dr. Ivana Tomšiča, ki je odigrala prvi stavek Beethovnovega 4. klavirskega koncerta. Glas »očetom« ljubljanske PF, profesorju dr. Borisu Furlanu in dr. Ljubi Prenner pa je posodil Vrhovni sodnik mag. Matej Čujovič, ki je sicer eden najprodornejših slovenskih ljubiteljskih igralcev.

»Prihodnost prava, pravnic in pravnikov je svetla. Nikoli ne smemo opustiti sanj o svobodi, varovanju vseh človekovih pravic, demokraciji in predvsem vladavini prava. Le to nam zagotavlja mirno sožitje vseh, ne glede na osebne okoliščine,« je poudaril slavnostni govornik dr. Strban in opozoril: »Brez različnosti in njihovega spoštovanja sami in kot družba ne bi bili popolni. Razumevanje in spoznavanje drugačnosti se mora odražati v pravu, ki ga je mogoče oblikovati v strpnem dialogu z upoštevanjem vseh posebnosti tega pomembnega znanstvenega, izobraževalnega in družbeno odgovornega področja. Strpen dialog je v samem jedru pravne kulture, ki je odraz splošne kulture v družbi.«

Slavnostne akademije so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez, predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damjan Florjančič, predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, predsednik Sodišča EU dr. Koen Lenaerts, sodnik Sodišča EU dr. Marko Ilešič in drugi številni visoki gostje.

S slavnostno akademijo je bila sklenjena serija dogodkov v počastitev stoletnice, ki se je začela že oktobra 2018 z odkritjem obeležja v glavni fakultetni avli v spomin na oblikovanje prve slovenske vlade, Narodne vlade SHS v Ljubljani. Skupaj z Inštitutom za novejšo zgodovino so nato v čast državotvornemu sodelovanju pravnikov pri tem prelomnem dejanju organizirali tudi znanstveni simpozij. V prazničnem letu, ki je sledilo, so mlajše kolegice in kolegi na številnih fakultetnih srečanjih predstavljali življenjske poti in dela svojih starejših predhodnic in predhodnikov, članice in člani knjižnice pa so požrtvovalno sodelovali pri pripravi obsežne razstave, postavljene v avli fakultete in na njenih hodnikih. Pozimi 2020 je bila organizirana velika mednarodna konferenca, ki je s svojo osrednjo temo Pravo in (r)evolucija 1920–2020 povzela naslov otvoritvenega predavanja prvega dekana fakultete, profesorja Leonida Pitamica, v zbornični dvorani Univerze 15. aprila 1920.

Posnetek celotnega dogodka bo že kmalu dostopen na spletnih straneh PF, kjer je dostopna tudi foto galerija.