na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba I Cpg 297/2022 - odškodninska odgovornost odvetnika - prijava terjatve v stečajni postopek - nepopolna prijava - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditve...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.1.2023
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cpg 297/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00062790
SENAT, SODNIK
Renata Horvat (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Helena Miklavčič
INSTITUT VSRS
odškodninska odgovornost odvetnika - prijava terjatve v stečajni postopek - nepopolna prijava - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - sodba presenečenja - zaslišanje zakonitega zastopnika - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko - neposredno zaslišanje - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - predvidljivost škode - določanje višine odškodnine po prostem preudarku
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba tožnice se zavrne, pritožbama prve in druge toženke pa se delno ugodi, delno pa se ju zavrne, tako da se sodba sodišča prve stopnje glasi:
„I. Prva toženka in druga toženka sta dolžni tožnici solidarno v roku 15 dni plačati 1.865,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2019 dalje.
II. Druga toženka mora tožnici v roku 15 dni plačati 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2019 dalje.
III. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.
IV. Tožnica mora prvi toženki povrniti 8.391,21 EUR pravdnih stroškov, drugi toženki pa 9.433,65 EUR pravdnih stroškov, obema v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.“
II. Tožnica mora prvi toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.952,92 EUR, drugi toženki pa 1.555,50 EUR, obema v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.
„I. Prva toženka in druga toženka sta dolžni tožnici solidarno v roku 15 dni plačati 1.865,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2019 dalje.
II. Druga toženka mora tožnici v roku 15 dni plačati 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2019 dalje.
III. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.
IV. Tožnica mora prvi toženki povrniti 8.391,21 EUR pravdnih stroškov, drugi toženki pa 9.433,65 EUR pravdnih stroškov, obema v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.“
II. Tožnica mora prvi toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.952,92 EUR, drugi toženki pa 1.555,50 EUR, obema v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.
JEDRO
Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka je na strani tožene stranke, toda dejansko podlago za odločanje predstavljajo vse relevantne navedbe obeh pravdnih strank - ne glede na to, ali podpirajo tezo stranke, ki je navedbo dala ali morda tezo nasprotne stranke.
Smisel omejitve odgovornosti na predvidljivo škodo je v tem, da naj stranki ne odgovarjata za več škode, kot sta jo ob sklenitvi pogodbe lahko razumno predvideli. Omejitev obsega odgovornosti na predvidljivo škodo je tudi vrednostna protiutež strogi pogodbeni odgovornosti (primerjaj 240. člen OZ). Toda s tem pravilom, ki predstavlja dodatno predpostavko odškodninske odgovornosti, ni mogoče poseči v presojo preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti in ga uporabiti pri ugotavljanju višine pravno priznane škode na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Vprašanje predvidljivosti škode bi sodišče moralo obravnavati šele potem, ko bi ugotovilo, ali oziroma kakšna višina škode je tožnici nastala in s kakšno stopnjo krivde je ravnala druga toženka.
Smisel omejitve odgovornosti na predvidljivo škodo je v tem, da naj stranki ne odgovarjata za več škode, kot sta jo ob sklenitvi pogodbe lahko razumno predvideli. Omejitev obsega odgovornosti na predvidljivo škodo je tudi vrednostna protiutež strogi pogodbeni odgovornosti (primerjaj 240. člen OZ). Toda s tem pravilom, ki predstavlja dodatno predpostavko odškodninske odgovornosti, ni mogoče poseči v presojo preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti in ga uporabiti pri ugotavljanju višine pravno priznane škode na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Vprašanje predvidljivosti škode bi sodišče moralo obravnavati šele potem, ko bi ugotovilo, ali oziroma kakšna višina škode je tožnici nastala in s kakšno stopnjo krivde je ravnala druga toženka.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.