TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 3. člena Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 20/06) je v neskladju z Ustavo. V Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo se razveljavijo: - peti in šesti odstavek 3. člena, - tretji odstavek 5. člena in tretji odstavek 9. člena, kolikor se nanašata na javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev iz pete do desete alineje prvega odstavka 10. člena v delu, ki se nanaša na obdobje, ki ni povezano z opravljanjem javne funkcije, - tretji odstavek 5. člena, kolikor se nanaša na podatke iz kazenske evidence in na podatke o naslovu stalnega in začasnega prebivališča iz evidence funkcionarjev ter - drugi odstavek 21. člena, kolikor se nanaša na arhive in evidence s podatki o sodnikih. Četrti in sedmi odstavek 3. člena, prvi in tretji odstavek 4. člena, tretji odstavek 10. člena, prvi odstavek 13. člena in 19. člen Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo niso v neskladju z Ustavo. Državni zbor je dolžan neskladje z Ustavo, ugotovljeno v 1. točki izreka, odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave neustavnosti, ugotovljene v 1. točki izreka, se uporabljajo določbe Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, 97/05 - odločba US) ter podzakonski predpisi, sprejeti na njihovi podlagi, razen petega odstavka 39. člena ter 40. do 43. člena tega zakona. Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 32. do 39. člena Zakona o preprečevanju korupcije se zavržeta.

Zakonska ureditev, po kateri komisija, sestavljena le iz poslancev Državnega zbora, z namenom preprečevanja korupcije opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem in spoštovanjem nezdružljivosti pri opravljanju javne funkcije z drugimi funkcijami in deli tudi za funkcionarje, ki jim Ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj (npr, ustavni sodniki, varuh človekovih pravic, člani Računskega sodišča), je v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Ureditev v Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki daje trem poslancem, članom komisije, možnost, da sprožijo upravni spor zoper odločitev komisije v škodo pravic ali obveznosti posameznika zaradi varovanja manjšinskega mnenja članov komisije, je v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, ker posameznika postavlja v pravno negotov položaj. Ker prevali odločanje o vprašanjih, za katere je pristojna komisija, na sodišče, je v neskladju tudi z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Ureditev, ki omogoča komisiji, da funkcionarju postavlja vprašanja v zadevah iz njene pristojnosti, ni v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave, ker ob upoštevanju vsebine predmeta postopka položaj funkcionarja ureja tako, da ta pozna svoj pravni položaj in da lahko brani svoje pravice in koristi v tem postopku. Ker gradiva, ki jih na ta način pridobi komisija, ne morejo biti dokazno gradivo, ki biga bilo mogoče uporabiti v drugih postopkih, še zlasti ne v kazenskem postopku, izpodbijana ureditev ni v neskladju s procesnimi jamstvi, ki jih obdolženim v kazenskem postopku zagotavljata Ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah. Podatki o funkciji, drugih funkcijah oziroma položajih, ki jih funkcionar zaseda, pridobitni dejavnosti, ki jo je opravljal pred nastopom funkcije, in podatki o plači so sicer osebni podatki, vendar ti glede na svojo vsebino ne uživajo varstva osebnih podatkov po 38. členu Ustave. Takšno varstvo uživajo osebni podatki, ki se nanašajo na premoženje funkcionarja. Javni dostop do teh podatkov zato posega v navedeno njihovo pravico. Zakonodajalec je imel za takšno ureditev ustavno dopusten cilj - transparentnost opravljanja javnih funkcij, vendar je poseg prekomeren in kot takšen neskladen z 38. členom Ustave, kolikor se nanaša na podatke o premoženjskem stanju in dohodkih funkcionarja v obdobju, ki ni povezano z opravljanjem javne funkcije. Ustavno nedopustna je tudi objava podatka o stalnem prebivališču funkcionarja, ker ta ni nujna, da bi zagotovili vpogled v objektivno in nepristransko opravljanje funkcije. Poleg tega pa tudi prekomerno poseže v človekove pravice družinskih članov funkcionarja in v pravico do njegove osebne varnosti iz 34. člena Ustave. V pravico iz 38. člena Ustave očitno prekomerno posega tudi ureditev, ki ne določa časovne omejitve pri seznanitvi javnosti s pravnomočnimi odločbami o prekrških, ki jih določa Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Med zakonsko določbo, po kateri se arhivi in evidence, ki jih vodi obstoječa Komisija za preprečevanje korupcije, prenesejo na komisijo, ki jo sestavljajo poslanci Državnega zbora, in med zakonsko določbo, po kateri pristojnosti komisije v razmerju do sodnikov prevzema Sodni svet, ki dostopa do teh podatkov nima, obstaja takšno nasprotje, da ne omogoča izvrševanja zakona. Zato je ureditev v neskladju z 2. členom Ustave. Pobudnik nima pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti zakona, ki je prenehal veljati, če ne izkaže, da bi bilo z morebitno ugoditvijo pobudi mogoče odpraviti posledice neustavnosti.