TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob delni ugoditvi pritožbam zagovornikov obdolženih B.K. in B.K. ter po uradni dolžnosti za obdolženega B.K. se sodba sodišča prve stopnje spremeni v krivdi in odločbah o določenih posameznih kaznih obdolženima B.K. in B.K. za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika opisano v točki II. izreka napadene sodbe in odločbah o enotno izrečenih kaznih navedenima obdolženima tako, da se iz opisa kaznivega dejanja pod točko II. izreka napadene sodbe izpusti točka II/1 in točka II/2 razen očitek pod točko II/2 na škodo delavca D.B. tako, da izrek pravilno glasi:

Obdolžena B.K. in B.K.r v sostorilstvu, kot direktorja družbe D. d.o.o., S.G., zavestno nista ravnala po predpisih o plači in plačilu predpisanih prispevkov, s čimer sta delavcu D.B., ki je bil zaposlen v družbi D. d.o.o. v nasprotju z 42. členom Zakona o delovnih razmerjih v zvezi z 126. in 134. členom ZDR, nista izplačala neto plač ter je imelo dejanje za delavca D.B. za posledico neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač in sicer celotne neto plače za mesec oktober 2011 v višini 923,87 EUR, dela neto plače za mesec november 2011 v višini 850,00 EUR (plačano le 27,84 EUR) in celotne neto plače za mesec december 2011 v višini 800,00 EUR. Kvalifikacija kaznivega dejanja po členu 196/II-I KZ-1 ostane nespremenjena;

iz opisa obdolženemu B.K. očitanega kaznivega dejanja pod točko IV/1 izreka napadene sodbe se iz opisa izpusti „prav tako pa družba D. d.o.o. v času od junija 2011 do marca 2012 za zaposlene delavce ni plačala z zakoni predpisanih prispevkov za socialno varnost - prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, iz njihovih bruto plač v skupni višini 183.913,44 EUR, pri čemer kvalifikacija kaznivega dejanja iz člena 227/II KZ-1 ostane nespremenjena;

ter se obdolženima B.K. in B.K. za kaznivo dejanje iz člena 196/II-I v zvezi s členom 20/II Kazenskega zakonika določita kazni vsakemu 1 mesec zapora, obdolženemu B.K. pa za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov iz člena 227/II KZ-1 določi kazen 6 mesecev zapora, nato pa se jima ob upoštevanju s prvostopno sodbo nespremenjenih določenih posameznih kazni, na novo izrečeta po 3. točki drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika enotni zaporni kazni in sicer obdolženemu B.K. 3 (tri) leta zapora in obdolženemu B.K. 3 (tri) leta zapora.

II. V ostalem se pritožbe zagovornice obdolženega B.K., zagovornika obdolženega B.K., obdolžene M.K. ter višje državne tožilke pa v celoti zavrnejo kot neutemeljene in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženo M.K. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka in sicer sodne takse.

Za navedeno kaznivo dejanje je po prvem odstavku 196. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen do enega leta zapora, tako, da nastopi zastaranje kazenskega pregona po preteku šest let od storitve kaznivega dejanja (člen 90/5 KZ-1). Ker iz izreka napadene sodbe izhaja, da navedeni prispevki niso bili plačani od meseca junija 2011 do meseca marca 2012, je tako nastopilo zaradi neplačila prispevkov v izreku napadene sodbe navedenim delavcem, zastaranje kazenskega pregona, ko je preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, tako, da je večina zastarala že v letu 2017, oziroma marca 2018.