TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožena stranka v izpodbijanem aktu v kontekstu razlage trditvenega in dokaznega bremena pravi, da v tovrstnem postopku tožena stranka „nima dolžnosti, da kakor koli sodeluje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki bi lahko opravičeval uvedbo ponovnega postopka.“ To ne drži. Tudi v postopkih ponovne prošnje je v skladu z drugim pod-odstavkom člena 41(1) Procesne direktive treba upoštevati načelo nevračanja, kar v skladu s prakso ESČP v zadevah ponovnih prošenj pomeni, da morata biti upravna in sodna presoja strogi. To pa lahko vključuje tudi standard o pridobivanju informacij o stanju v izvorni državi proprio motu. To sicer ne spremeni dejstva, da ima primarno dokazno breme v postopkih ponovne prošnje vlagatelj zahtevka, vendar pa je lahko smiselno in potrebno, da v določenih primerih na podlagi tehtnih in predloženih dokazov s strani tožnika pred odločitvijo o tem zahtevku tudi organ preveri določena dejstva o stanju v izvorni državi.