TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje (v zvezi s sklepom o popravi z dne 12. 3. 2025):

- v III. točki izreka delno spremeni tako, da se

· za januar 2018 prisojena glavnica zniža na 1.039,30 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 2. 2018 do plačila, v presežku, za plačilo 304,18 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 2. 2018 do plačila, pa se tožbeni zahtevek zavrne,

· za april 2018 prisojena glavnica zniža na 1.251,72 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 5. 2018 do plačila, v presežku, za plačilo 258,90 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 5. 2018 do plačila, pa se tožbeni zahtevek zavrne,

· za julij 2018 prisojena glavnica zniža na 928,72 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 8. 2018 do plačila, v presežku, za plačilo 47,74 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 8. 2018 do plačila, pa se tožbeni zahtevek zavrne,

· za oktober 2018 prisojena glavnica zniža na 1.028,82 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 11. 2018 do plačila, v presežku, za plačilo 393,06 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 11. 2018 do plačila, pa se tožbeni zahtevek zavrne;

- v III. točki izreka glede razlike v plači za avgust 2017 razveljavi za znesek 629,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 15. 9. 2017 dalje;

- v VI. točki izreka glede božičnice za leto 2021 razveljavi za znesek 3,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 31. 12. 2021 dalje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (v zvezi s sklepom o popravi z dne 12. 3. 2025).

III. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Poslovno sodelovanje med A. d. o. o. in toženko je temeljilo na podjemni pogodbi, ki pa se ni izvajala na način, kot ga določajo členi od 619 do 648 OZ. Družba A. d. o. o. ni opravljala (luško prekladalnih in drugih) storitev, ampak je delavce (tudi tožnika) napotila na delo k toženki. Formalna tožnikova delodajalka (A. d. o. o.) je po vsebini opravljala dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu (toženki), čeprav za tovrstno dejavnost ni izpolnjevala zakonsko predpisanih pogojev, ki jih določa 167. člen ZUTD. Z zagotavljanjem dela s posredovanjem delavcev se zato ne bi smela ukvarjati, toženka pa takšnega dela ne bi smela sprejemati.

Pogodbeno razmerje tožnika z A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.

Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na odločitev SEU v zadevi Daimler AG (C‑232/2020). Odgovor SEU se namreč nanaša le na podlago, ki izhaja iz prava Evropske unije, ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil delavec zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč za vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna. Države članice lahko delavcem v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in preko sodne prakse zagotovijo večjo zaščito, kot izhaja iz Direktive 2008/104/ES. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na ugotovljeni zlorabi posredovanja delavcev, je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločitev SEU v zadevi Manpower (C-35/70), ki obravnava problematiko čezmejnega opravljanja storitev na področju socialne varnosti.