TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V petem odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se razveljavita besedi "tožbo ali".

Zakon o pravdnem postopku določa sankcijo takojšnjega zavrženja tožbe, če odvetnik ne predloži pravilnega in popolnega pooblastila. Sankcija posega v pravico do sodnega varstva oseb, v imenu katerih je odvetnik vložil tožbo. V primerih, ko je sodno varstvo omejeno s prekluzivnimi roki, lahko pride do tega, da tožniki svoje pravice ne bodo mogli več uveljaviti. Prekluzivni roki so pogosto kratki in se pojavljajo na občutljivih področjih, kjer je močno izražena potreba po varstvu šibkejših strank. Pospešitev pravdnega postopka, zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja in povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za skrbno, kvalitetno in strokovno zastopanje strank so ustavno dopustni cilji za omejitev tožnikove pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Vsebinsko so povezani z učinkovitim zagotavljanjem pravice do sodnega varstva nasprotne stranke. Izpodbijana ureditev prekomerno posega v človekovo pravico do sodnega varstva tožnikov, ker omejitev te pravice ni niti nujna niti sorazmerna. Zasledovane cilje bi bilo mogoče doseči na drug način, brez poseganja v človekovo pravico stranke, zato omejitev ni nujna. Teža posledic, ki lahko pomenijo trajno izgubo pravice do sodnega varstva, pa tudi ne odtehta preventivnih učinkov, ki se z ureditvijo zasledujejo.