TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prvega tožnika in tožnice se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v delu, v katerem je z izpodbijano sodbo odločeno o tožbenem zahtevku prvega tožnika in tožnice zoper tretjo toženko ter se v tem delu zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (ponovno izdajo sodne odločbe).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu (glede zavrnitve zahtevka zoper prvo in drugo toženko) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi prve toženke se delno ugodi in se sklep z dne 16. 1. 2014 v točki 1. izreka (stroškovna odločitev glede prve toženke) spremeni tako, da se glasi:

„Tožniki so dolžni nerazdelno v 15 dneh prvi toženki povrniti 747,50 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila,“

v preostalem delu pa se pritožba zavrne.

IV. Prvi tožnik in tožnica sta dolžna nerazdelno v 15 dneh drugi toženki povrniti 592,43 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka prvega tožnika in tožnice v delu, kolikor se nanašajo na tretjo toženko, se pridrži za končno odločbo.

Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.