na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep I Cp 2214/2013 - posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
29.1.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep I Cp 2214/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0065500
SENAT, SODNIK
Katarina Marolt Kuret (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), mag. Matej Čujovič
INSTITUT VSRS
posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje pravice do svetlobe in razgleda – varstvo med več posestniki – služnostna pravica – posestno varstvo služnosti po SPZ – nesklepčnost – pritožbena novota
PODROČJE VSRS
STVARNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh plačati 225,60 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh plačati 225,60 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.
JEDRO
V skladu s sodno prakso je motenje soposesti podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.