TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Avtor v članku raziskuje tri ureditve instituta pogajanj o priznanju krivde (plea bargaining), in sicer na primeru Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Najprej pojasni, kdaj je bil institut kodificiran, nadaljuje z natančno analizo zakonske ureditve in pogojev za uporabo instituta, pri čemer pojasni tudi, koliko se je zakonodajalec držal kontraktualnega duha instituta plea bargaining. V razdelku o pravnih sredstvih avtor raziskuje, zaradi katerih razlogov je pritožba mogoča in kateri pritožbeni razlogi so izključeni s samim zakonom. Članek sklene s kratko, a celostno primerjavo vseh treh ureditev, predvsem s stališča uspešnosti prenosa instituta z anglosaškega pravnega območja v evrokontinentalni pravni prostor. V zaključku avtor opozori še na pomembno okoliščino: da je priprava besedila izjave o priznanju krivde največkrat v domeni državnega tožilca, kar je s stališča pravic obdolženca lahko problematično. Situacijo slabša tudi dejstvo, da zakon omejuje možnost vložitve pritožbe iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Plea Agreement – A Comparative Legal View