TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

Listina EU o temeljnih pravicah v prvem odstavku 51. člena in petem odstavku 52. člena uvaja razlikovanje med pravicami in načeli. Čeprav je bilo to razlikovanje eno pomem- bnejših vprašanj v procesu snovanja njenega besedila, iz Listine ni mogoče razbrati niti tega, katere izmed določb so načela in katere pravice, niti pravnih posledic take razme- jitve. Oblikovanje meril in klasifikacija posameznih določb je torej v rokah Sodišča EU, vendar sodna praksa (še) ne ponuja jasnih zaključkov. Ena od določb, katerih pravna narava ostaja nejasna, je tudi drugi odstavek 24. člena Listine, ki določa, naj se pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke, upoštevajo predvsem njihove koristi. Avtorica se v prispevku na podlagi razmeroma skope sodne prakse ter relevantne literature opredeljuje do pravne narave navedene določbe ter pravnih posledic njene klasifikacije.

The EU Charter of Fundamental Rights draws a distinction between rights and princi- ples in Articles 51(1) and 52(5). Although the distinction was one of the most important questions in the process of drafting the Charter, it fails to provide criteria for identifying rights and principles and does not clarify the legal consequences of the differentiation. The creation of clear criteria and the characterisation of a Charter provision either as a right or as a principle is, therefore, in the hands of the CJEU, but the case law leaves many questions unanswered. Article 24(2), which states that the child’s best interests must be a primary consideration in all actions relating to children, is one of the provi- sions the characterisation of which remains unclear. Drawing on both the existing case law and the relevant literature, the author examines the legal nature of the said provision and the legal consequences of its characterisation.