TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba v I., II., III., IV. In VI. točki izreka spremeni tako, da:

- se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13. 4. 2016 nezakonita in se razveljavi.

2. Delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo in je trajalo do dne 1. 10. 2017 razen v obdobju od 30. 5. 2016 do 30. 6. 2016, ter se sodno razveže z dnem 1. 10. 2017.

3. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 8 dni prijaviti v socialno zavarovanje za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi ob upoštevanju vmesnega obdobja, v katerem je bilo delovno razmerje za tožečo stranko že vzpostavljeno od 30. 5. do 30. 6. 2016.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati denarno povračilo namesto reintegracije v znesku 42.000,00 EUR bruto, mu izplačati pripadajoči neto znesek v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje",

- tožnik sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

II. Pritožba tožnika se zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe in sklepa.

III. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, temelji na ugotovitvi, da tožniku ni bilo pravilno vročeno vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo, s čimer je tožena stranka kršila postopkovna pravila v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR‑1. Ta določba ureja obveznost delodajalca, da delavca seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor, kar se običajno stori z vročitvijo pisne obdolžitve in vabila na zagovor. Vendar zakon vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Glede na to za presojo zakonitosti ni pomembna pravilna vročitev, temveč je pomembna seznanitev delavca in dodatno – kar zakon izrecno določa – ali morda obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev in zagovor.

Glede na vse navedeno je ob pravilni uporabi materialnega prava treba zaključiti, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora oziroma glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved in tožnikovo hospitalizacijo prestavljati datuma zagovora tako, da bi mu ga omogočila še po 13. 4. 2016. Zgolj dejstvo, da se je tožena stranka odločila, da bo tožnika vabila na zagovor, glede na ugotovljene okoliščine ne vpliva na to, da mu zagovora ni bila dolžna omogočiti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je zaradi nezagotovitve zagovora tožniku nezakonita izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, tako ni materialnopravno pravilna.