TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL Sklep I Cp 2031/2019 - obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - dopolnitev nepopolne pritožbe - objava člankov - članek v medijih - vsebina izjave - pravica do svob...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
20.11.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep I Cp 2031/2019
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00030884
SENAT, SODNIK
Majda Irt (preds.), dr. Peter Rudolf (poroč.), Mojca Hribernik
INSTITUT VSRS
obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - dopolnitev nepopolne pritožbe - objava člankov - članek v medijih - vsebina izjave - pravica do svobode izražanja - fizična oseba - relativno javna oseba - poseg v osebnostno pravico - obstoj verjetnosti terjatve - protipraven poseg
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
IZREK
I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.
JEDRO
Vse vloge tudi pritožbe morajo biti podpisane, vendar se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Sodišča so pri svojem odločanju vezana na ustavo in zakon. Vendar pri svojem odločanju upoštevajo tudi vire, ki sicer nimajo formalne pravne moči, a so strokovno prepričljivi (relevantni), kar prvenstveno velja za pravno teorijo in sodno prakso. In prav delitev fizičnih oseb, ki jo v zvezi s presojo posegov v njihove osebnostne pravice (pravico do zasebnosti), upravičeno izpostavlja sodišče prve stopnje, se je izoblikovala v pravni teoriji in praksi (temelji pa na podmeni, da imajo osebe, ki se na tak ali drugačen način v javnosti bolj izpostavljajo, tudi manjše upravičeno pričakovanje zasebnosti). „Javnost“ delovanja je v vsakem obravnavanem primeru ključna pri tehtanju pravice do svobode izražanja (pravice medijev, da poročajo) na eni in posameznikove pravice do zasebnosti na drugi strani, oziroma pri presoji, ali je prišlo do protipravnega posega (ali ne). Ker so torej določene skupine oseb (zaradi svojega delovanja) bolj podvržene interesu (nadzoru) javnosti in v tem oziru v različnem položaju, ni moč slediti niti (posplošenemu) pritožbenemu sklicevanju na 14. člen Ustave RS.
Dejstvo, da pomeni članstvo v stranki uresničevanje posameznikove (ustavne) pravice do združevanja in politične participacije, ne izključuje okoliščine, da postane takšna oseba zaradi svojega zavestnega izpostavljanja javnosti tudi predmet (javnega) interesa, kar se posledično odraža v (objektivno) manjšem pričakovanju zasebnosti.
V trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasno odredbo ni moč na ravni potrebne verjetnosti narediti zaključka o nedovoljenem posegu v tožnikovo zasebnost (osebnostne pravice) oziroma o objavi nepreverjenih informacij ali trditev, ki bi bile podane na žaljiv način (z namenom zaničevanja).
Sodišča so pri svojem odločanju vezana na ustavo in zakon. Vendar pri svojem odločanju upoštevajo tudi vire, ki sicer nimajo formalne pravne moči, a so strokovno prepričljivi (relevantni), kar prvenstveno velja za pravno teorijo in sodno prakso. In prav delitev fizičnih oseb, ki jo v zvezi s presojo posegov v njihove osebnostne pravice (pravico do zasebnosti), upravičeno izpostavlja sodišče prve stopnje, se je izoblikovala v pravni teoriji in praksi (temelji pa na podmeni, da imajo osebe, ki se na tak ali drugačen način v javnosti bolj izpostavljajo, tudi manjše upravičeno pričakovanje zasebnosti). „Javnost“ delovanja je v vsakem obravnavanem primeru ključna pri tehtanju pravice do svobode izražanja (pravice medijev, da poročajo) na eni in posameznikove pravice do zasebnosti na drugi strani, oziroma pri presoji, ali je prišlo do protipravnega posega (ali ne). Ker so torej določene skupine oseb (zaradi svojega delovanja) bolj podvržene interesu (nadzoru) javnosti in v tem oziru v različnem položaju, ni moč slediti niti (posplošenemu) pritožbenemu sklicevanju na 14. člen Ustave RS.
Dejstvo, da pomeni članstvo v stranki uresničevanje posameznikove (ustavne) pravice do združevanja in politične participacije, ne izključuje okoliščine, da postane takšna oseba zaradi svojega zavestnega izpostavljanja javnosti tudi predmet (javnega) interesa, kar se posledično odraža v (objektivno) manjšem pričakovanju zasebnosti.
V trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasno odredbo ni moč na ravni potrebne verjetnosti narediti zaključka o nedovoljenem posegu v tožnikovo zasebnost (osebnostne pravice) oziroma o objavi nepreverjenih informacij ali trditev, ki bi bile podane na žaljiv način (z namenom zaničevanja).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.