TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Po presoji sodišča tako ni slediti tožnikovim navedbam glede ravnanja hrvaških policistov, saj je na ustnem zaslišanju dne 31. 1. 2019 in na glavni obravnavi dne 21. 1. 2019 različno zatrjeval oz. izpovedoval drugače ter prilagajal svoje navedbe cilju posameznega postopka, prav tako pa tožnik v upravnem postopku v zvezi s potekom dogodkov, kot jih je podal v tej zadevi, ni s konkretnimi dokazi izkazal dovolj velike verjetnosti, da bo prav on soočen z nečloveškim ravnanjem v primeru vrnitve, tako da bi toženka morala ugotavljati dodatna dejstva ali pridobiti konkretno zagotovilo, da tožniku ob vrnitvi v Republiko Hrvaško ne bo kršena pravica iz 4. člena Listine EU.

Uredba Dublin III temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato vse države članice štejejo za varne države za državljane tretjih držav, ki je tožnik s svojimi nasprotujočimi si navedbami in brez predlaganih ali predloženih dokazov v zvezi z njim samim, ne zgolj sklicevanjem na članek iz časnika The Guardian (v angleškem jeziku, brez priloženega slovenskega prevoda, glede ravnanja hrvaških policistov z begunci) po presoji sodišča ni uspel izpodbiti. V odsotnosti dokumentov ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, kot so na primer Sodišče EU, ESČP ali UNHCR, ki bi obravnavali azilni postopek ali sprejemne razmere prosilcev za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški kot kritičen, pa dejstva, ki se domneva, po presoji sodišča tudi ni potrebno še dodatno utemeljevati.