TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Ob analizi vseh tožnikovih izjav, ki jih je podal tekom postopka, je mogoče ugotoviti, da je tožnikova izpovedba dokaj nenatančna in posplošena ter ne vsebuje nobenih takšnih podrobnosti, ki bi sodišče odvrnila od dvoma, da so se dogodki v izvorni državi tožnika zgodili na način, kot jih je predstavil tožnik.

Glede dokaznega standarda o tem, kdaj pri prosilcu za mednarodno zaščito obstaja utemeljen strah pred preganjanjem ali tveganje, da utrpi resno škodo, je sodišče že večkrat, navedlo, da je dokazni standard v azilnih zadevah standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo (ang.: reasonable likelihood). V elementu preteklega preganjanja pa po mnenju upravnega sodišča velja višji dokazni standard, in sicer morajo obstajati dovolj resni razlogi za dokazno oceno, da se je zatrjevani historični dogodek zgodil, tako da se stopnja verjetnosti oziroma dvoma približa 50%.

Tožnik v konkretnem primeru ni zadostil potrebnemu dokaznemu standardu in s svojimi neprepričljivimi trditvami ni uspel izkazati, da pri njem obstaja utemeljen strah pred preganjanjem ob vrnitvi v izvorno državo (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1), tožena stranka pa je zato pravilno ugotovila, da tožnikov opis dejstev, gledano skozi vse dokaze v celoti, ni do takšne mere verjeten, da bi obstajal dvom, ali je (oziroma bi bil) tožnik preganjan zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini zaradi prisilne mobilizacije.