TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvodno

Predlog Uredbe o evropskem upravljanju podatkov (v nadaljevanju DGA) je Evropska komisija objavila 25. novembra 2020. Gre za prvega od niza ukrepov, ki jih je napovedala v evropski strategiji za podatke 2020.[1]

Cilj predloga Komisije, ki temelji na členu 114 PDEU, je spodbuditi razpoložljivost podatkov za uporabo v gospodarstvu s povečanjem zaupanja v posrednike podatkov in krepitvijo mehanizmov za izmenjavo podatkov v EU. Natančneje, instrument obravnava naslednje primere:

a) omogočanje ponovne uporabe podatkov javnega sektorja, kadar za take podatke veljajo pravice drugih;

b) souporabo podatkov med podjetji proti plačilu;

c) omogočanje uporabe osebnih podatkov ob pomoči posrednika pri souporabi osebnih podatkov, ki posameznikom pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic v skladu z Splošno uredbo o varstvu podatkov;

d) omogočanje uporabe podatkov iz altruističnih razlogov.

2. Priprava kompromisnih predlogov

V Svetu smo predlog začeli obravnavati v času nemškega predsedstva. Delo se je nadaljevalo med portugalskim predsedovanjem, ko so bili v šestih mesecih predstavljeni štirje kompromisni predlogi, o katerih smo delegacije držav članic temeljito razpravljale.

Z začetkom slovenskega predsedovanja smo nemudoma nadaljevali z razpravo o predlogu na naši delovni skupini za telekomunikacije in informacijsko družbo (v nadaljevanju DS TID). Na podlagi izida te razprave ter ob upoštevanju dodatnih pripomb in redakcijskih predlogov, ki smo jih čez poletje prejeli od delegacij,[2] smo začeli s pripravo petega kompromisnega besedila DGA. T. i. draftiranje se opravlja skupaj s pristojnim generalnim direktoratom Evropske komisije, ki je pripravil osnovni predlog,[3] in ob podpori sekretariata Sveta in njegove pravne službe, ki predsedstvu pomagajo s svojimi bogatimi izkušnjami. V mesecu avgustu je tako potekalo pet celodnevnih sestankov, kjer so sodelovali tudi strokovnjaki z Ministrstva za javno upravo. Pripravljen kompromisni predlog akta smo nato na DS TID septembra predstavili državam članicam, ga analizirali in o njem opravili poglobljeno razpravo.

Na podlagi prejetih povratnih informacij in ob upoštevanju zadnjih pisnih predlogov držav članic smo pripravili končno kompromisno besedilo, ki je po našem mnenju predstavljalo uravnotežen predlog, ki je upošteval ključne pomisleke držav članic. Kompromisni predlog smo nato predložili na Coreper[4] v potrditev.

3. Pogajanja z evropskim parlamentom

Postopek pogajanj s Parlamentom poteka na dveh ravneh, in sicer na politični ravni, kar imenujemo politični trialog, in na tehnični oziroma strokovni ravni, kar imenujemo tehnični sestanek. Večino pogajanj in s tem povezanega dela se opravi na tehničnih sestankih, za kar pa nas, za določen del ali celotno besedilo predloga akta, pooblasti politična raven.

Coreper je 1. oktobra potrdil kompromisni predlog predloga uredbe in nam (predsedstvu) podelil mandat za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom,[5] Ker sta v mesecu oktobru potekali dve plenarni zasedanji EP v Strasbourgu in so bili poslanci v tistem mesecu večino časa odsotni iz Bruslja,[6] smo lahko prvi politični trialog[7] organizirali šele tri tedne pozneje, 20. oktobra. Tukaj smo izgubili dragoceni čas, saj nam je tako ostal samo dober mesec dni časa za dosego dogovora z EP. Ravno na prvem političnem trialogu se namreč podeli pooblastilo tehnični ravni, da začne z delom na okvirnem dogovoru besedila predloga akta.

V praksi to pomeni, da se je treba uskladiti glede vseh določb predloga akta in besedila uvodnih pojasnil ter zbližati še tako različna stališča obeh sozakonodajalcev. Da bi preostali čas, ki nam je bil na voljo, kar najbolje izkoristili, smo organizirali tehnična srečanja z Evropskim parlamentom na vseh preostalih prostih terminih, ki smo jih imeli v koledarju. To je bila dodatna obremenitev v že tako polnem urniku predsedstva, vendar tudi edina možnost, če smo želeli doseči dogovor še pred koncem predsedovanja.

Po dvanajstih tehničnih sestankih nam je uspelo doseči okvirni dogovor glede vseh določb predloga uredbe razen štirih točk, ki smo jih identificirali in prepustili, da se razrešijo na politični ravni.

Vsebinsko so se nanašale na obdobje ekskluzivnosti za ponovno uporabo podatkov javnega sektorja, pomoč organov javnega sektorja ponovnim uporabnikom pri iskanju soglasja ali dovoljenja za ponovno uporabo podatkov, uporabo delegiranih in izvedbenih aktov ter na začetek uporabe predloga uredbe.

4. Sklenitev dogovora

Ker bi potencialna rešitev lahko bila izven okvirov mandata Sveta in da smo kot predsedstvo lahko vedeli, kje so skrajne meje, do katerih v pogajanjih še lahko gremo, smo zaprosili Coreper za fleksibilnost glede mandata za nadaljevanje pogajanj. Coreper je to fleksibilnost 24. novembra tudi odobril.

Drugi in zadnji politični trialog je potekal 30. novembra v prostorih Evropskega parlamenta. Na tem trialogu sta Svet in Evropski parlament, po nekajkratnih krajših prekinitvah za zbliževanje stališč, dosegla okvirni dogovor o vseh političnih vprašanjih in pravočasno zaključila pogajanja. Sredi decembra pa je nato predsedstvo doseglo tudi potrditev dogovora, t. i. endorsement na Coreper-ju. S tem se je uspešno zaključilo delo na dosjeju še za časa slovenskega predsedovanja.

Komisija je v odzivu na doseženi dogovor pohvalila slovensko predsedstvo za odlično opravljeno delo in povedala, da gre – kljub temu, da sta bila oba zakonodajalca v pogajanjih odprta, pripravljena na sodelovanje in usmerjena v isti cilj – za velik uspeh, da je predsedstvu uspelo skleniti dogovor v tako kratkem času in hkrati ohraniti vsebino podeljenega mandata na vseh za države članice ključnih delih predloga uredbe. O pomembnosti predloga uredbe je izvršna podpredsednica Komisije Margrethe Vestager povedala:

»Ta uredba je prvi temeljni kamen za vzpostavitev trdnega in poštenega gospodarstva, ki temelji na podatkih. Gre za vzpostavitev pravih pogojev za zaupanja vredno izmenjavo podatkov v skladu z našimi evropskimi vrednotami in temeljnimi pravicami. Ustvarjamo varno okolje, v katerem se lahko podatki izmenjujejo med sektorji in državami članicami v korist družbe in gospodarstva.«

Naslednji izmed zakonodajnih ukrepov, napovedanih v Evropski strategiji za podatke 2020, je predlog Akta o podatkih (Data Act), ki ga bo Komisija predstavila predvidoma februarja 2022. Namen akta bo spodbujati izmenjavo podatkov med podjetji ter med podjetji in vladami. Komisija bo tudi v prihodnje razvijala in financirala evropske podatkovne prostore za združevanje podatkov v ključnih strateških sektorjih in področjih javnega interesa, kot so zdravstvo, kmetijstvo, mobilnost, proizvodnja, energija ipd.

* Prispevek je razširjen povzetek strokovnega prispevka Janez Pate: Pot zakonodajnega akta z vidika predsedstva Sveta Evropske unije, v: Javna uprava, 3-4/2021.

[1] Dostopno na < https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1593073685620&uri=CELEX%3A52020DC0066> (19. 12. 2021).

[2] Med koncem julija in celotnim avgustom zaradi počitnic ni formalnih zasedanj delovnih skupin v Svetu. Kljub temu pa so se za SI predsedstvo aktivnosti intenzivno odvijale naprej.

[3] V našem primeru gre za DG CNECT, ki ima sedež v Luksemburgu.

[4] Franc. Comité des Représentants Permanents označuje osrednje telo v sestavi Sveta. Sestavljajo ga veleposlanice in veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji.

[5] Evropski parlament je odločitev za začetek medinstitucionalnih pogajanj sprejel na plenarnem zasedanju 15. 9. 2021. EP v pogajanjih s Svetom kot sozakonodajalcem zastopa poslanec, ki je bil izbran za poročevalca (fr. rapporteur) na določenem zakonodajnem predlogu. V našem primeru poslanka Angelika Niebler iz politične skupine EPP.

[6] Politične trialoge se je po takrat veljavnih pravilih Evropskega parlamenta lahko organiziralo samo v Bruslju, ne pa tudi v Strasbourgu.

[7] »Politični« ga imenujemo zato, ker se ga udeležijo najvišji predstavniki vseh treh institucij, na strani Sveta stalni predstavnik-veleposlanik predsedujoče države, na strani Evropske komisije pristojni komisar in za Evropski parlament poslanka-poročevalka (rapporteur) na dosjeju.