TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se razveljavita:

1. Sklep 1. skupščine družbe J. d. d., matična številka ..., v letu 2018 z dne 11. 7. 2018, ki je bil sprejet k drugi točki dnevnega reda:

„(1) Osnovni kapital Družbe, ki trenutno znaša 2.700.000,00 (dva milijona sedemsto tisoč) EUR in je razdeljen na 2.700.000 (dva milijona sedemsto tisoč) navadnih imenskih kosovnih delnic, se poveča z denarnimi vložki, in sicer za najmanj 2.523.000,00 (dva milijona petsto triindvajset tisoč 00/100) in največ 3.000.000,00 (tri milijone 00/100) EUR, tako da po povečanju osnovni kapital družbe znaša najmanj 5.223.000,00 (pet milijonov dvestotriindvajset tisoč 00/100) EUR in največ 5.700.000,00 EUR (petmilijonovsedemstotisoč 00/100) EUR.

(2) Povečanje osnovnega kapitala se izvede z izdajo novih navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico, ki tvorijo isti razred z obstoječimi delnicami, in sicer najmanj 2.523.000 (dva milijona petstotriindvajset tisoč) delnic in največ 3.000.000 (tri milijone) delnic. Emisijski znesek novih delnic je enak 1,00 (en 00/100) EUR za delnico. Skupna emisijska vrednost vseh novih delnic je tako najmanj 2.523.000,00 (dva milijona petstotriindvajset tisoč 00/100) EUR in največ 3.000.000,00 (tri milijone 00/100) EUR. Končni znesek povečanja osnovnega kapitala družbe je enak številu novih delnic, ki bodo vpisane in vplačane, pomnoženem z emisijskim zneskom za delnico, tj. 1,00 (en 00/100) EUR.

(3) Nove delnice se ponudijo v odkup obstoječima delničarjema. Vsak delničar ima pravico vpisati nove delnice v sorazmerju s svojim deležem v osnovnem kapitalu. Način vpisovanja delnic, mesto vpisa in časovni okvir določi uprava in o tem obvesti delničarja.

(4) Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in vpisom pisnega potrdila in se vplačajo v denarju na račun družbe. Delnice morajo biti vplačane najkasneje v roku 3 (tri) dni od poteka roka za vpis novih delnic.

(5) Če povečanje osnovnega kapitala ni vpisano v sodni register do 31. 12. 2018 (enaintridesetega decembra dvatisočosemnajst), postane vpis delnic neobvezujoč in se vplačila vrnejo vpisnikom v roku 5 (pet) dni.

(6) Vse novo izdane delnice dajejo novim imetnikom enaka upravičenja in pravice, kot že izdane delnice istega razreda.

(7) Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki in vpisane v register pri KDD d. d. po vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(8) V primeru uspešnega povečanja osnovnega kapitala družbe se statut družbe ustrezno spremeni. Nadzorni svet družbe je pooblaščen za sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe zaradi uskladitve njegovega besedila z izvedenim povečanjem osnovnega kapitala."

2. Sklep 1. skupščine družbe J. d. d., matična številka ..., v letu 2018 z dne 11. 7. 2018, ki je bil sprejet k četrti točki dnevnega reda:

"(1) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 13. člen statuta, ki po novem glasi:

Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja družbo nasproti tretjim osebam neomejeno.

Uprava vodi posle družbe skladno z zakoni, statutom družbe in poslovnikom uprave.

Uprava sme naslednje posle skleniti le s predhodnim soglasjem nadzornega sveta:

(i) če določena transakcija ali več transakcij, glede na vrsto, presegajo naslednje mejne vrednosti (razen če je bila takšna transakcija ter v takšnem obsegu odobrena v skladu s finančnim načrtom družbe, ki izhaja iz točke (v), drugega odstavka, člena 22 tega statuta):

a) dobavne pogodbe: katerakoli pogodba, katere vrednost posamično ali skupno v obdobju zadnjih 12 (dvanajst) mesecev, presega vrednost v višini 500.000,00 (petsto tisoč 00/100) EUR;

b) druge pogodbe s strankami (razen pogodb pod točko (i)): katerakoli pogodba, katere vrednost posamično ali skupno v obdobju zadnjih 12 (dvanajst) mesecev, presega vrednost v višini 1.000.000,00 (en milijon 00/100) EUR;

c) pogodbe o financiranju (vključno z leasing pogodbami, factoring pogodbami, cesijskimi pogodbami, posojilnimi pogodbami, pogodbami o akreditivni prodaji ali katerikoli drugi vrsti pravnega posla, ki ima učinek dajanja ali prejemanja financiranja) za vrednost, ki posamično presega 500.000,00 (petsto tisoč 00/100) EUR.

(ii) ustanovitev ali prevzem kakršnekoli hipoteke, zastavne pravice, bremena, poroštva, jamčevanja ali katerekoli druge oblike zavarovanja na premoženju družbe;

(iii) katerokoli naložbo v drugo družbo ali prevzem druge družbe (z nakupom, menjavo, predplačilom ali kako drugače) s strani družbe;

(iv) vstopu družbe v kakršnokoli partnerstvo ali skupni podvig z drugo družbo, razen družbo A. d. d. ali če je takšno partnerstvo oz. skupni podvig povezan z nastopanjem na natečaju ter povezan z opravljanjem glavne dejavnosti družbe ter v skladu z omejitvai iz točke (i) tretjega odstavka, člena 13 tega statuta;

(v) sklepanju kakršnihkoli pravnih poslov s povezanimi družbami;

(vi) pripojitvi ali prodaji hčerinskih družb materinski družbi;

(vii) razpolaganje s premoženjem družbe, katerega tržna vrednost oz. vrednost ugotovljena s strani cenilca ali revizorja, presega 100.000,00 (sto tisoč oo/100) EUR;

(viii) sklepanje pravnih poslov s strani Družbe ali povezanih podjetij izven rednega poslovanja ali poslov, ki niso v skladu z načelom neodvisnosti;

(ix) sprožanje kakršnihkoli pravnih postopkov; razen postopkov povezanih z izterjavo terjatev.

Upravo imenuje in razreši nadzorni svet.

Uprava ima enega ali več članov. O številu članov uprave odloči nadzorni svet s posebnim aktom.

Mandatna doba članov uprave je 6 (šest) let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(2) Spremeni se statut Družbe tako, da se spremeni 15. člen statuta, ki glasi:

Družbo zastopata skupno član uprave z drugim članom uprave ali član uprave s prokuristom.

(3) Spremeni se statut Družbe tako, da se doda 15.a člen statuta, ki glasi:

Seje uprave sklicuje predsednik uprave na lastno pobudo ali na pisno zahtevo kateregakoli člana uprave, ki jo ta poda predsedniku uprave pisno. Če predsednik uprave ne sprejme takšne zahteve in skliče seje najkasneje v 5 (petih) dneh od prejema takšne pobude, lahko vsaj dva člana uprave ali nadzornega sveta sama skličeta sejo uprave in predlagata dnevni red.

(4) Spremeni se statut Družbe tako, da se spremeni 16. člen statuta, ki po novem glasi:

Uprava lahko s soglasjem nadzornega sveta podeli prokuro. Prokurist zastopa družbo skupaj še z enim ali več zakonitimi zastopniki.

Uprava lahko podeli zaposlenim vodilnim delavcem tudi poslovna in druga posebna pooblastila za vodenje določenega poslovnega področja ali organizacijske enote ali sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve po predhodni potrditvi s strani nadzornega sveta.

Predsednik ali podpredsednik nadzornega sveta je izrecno upravičen sklicati sejo uprave v skladu s členom 15a. zgoraj z namenom potrditve navedene prokure oz. določenega prokurista, kot izhaja iz tega člena 16. V takšnem primeru bo potrebna soglasna potrditev prokure oz. določenega prokurista s strani uprave z navadno večino, sicer se bo štelo, da je prokura oz. določen prokurist prenehala oz. prenehal z dnem takšne seje, na kateri ni bilo doseženo soglasje uprave.

(5) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 17. člen statuta, ki po novem glasi: Nadzorni svet določa prejemke članov uprave, vključno z bonusi.

(6) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 21. člen statuta, ki po novem glasi:

Nadzorni svet odloča na sejah in je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča večina članov nadzornega sveta. Nadzorni svet sprejema sklepe z večino glasov. V primeru neodločenega izida glasovanja v nadzornem svetu je odločilen glas predsednika nadzornega sveta.

Ne glede na določbe prejšnjega člena ima vsak član nadzornega sveta pravico do veta v zvezi z izdajanjem predhodnega soglasja nadzornega sveta, ki zadeva omejitev zastopanja uprave iz točk (iii), (vi) in (vii), tretjega odstavka, člena 13 tega statuta. Če takšen veto s strani člana nadzornega sveta ni podan, se šteje, da se član nadzornega sveta strinja z izdajo soglasja.

Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta na lastno pobudo ali pisno zahtevo kateregakoli člana nadzornega sveta, ki jo ta poda predsedniku nadzornega sveta. Če predsednik nadzornega sveta ni sprejel takšne zahteve ter sklical seje v 2 (dveh) tednih od prejema takšne zadeve, lahko vsaj dva člana nadzornega sveta sama skličeta sejo nadzornega sveta in predlagata dnevni red.

Nadzorni svet lahko sprejema sklepe tudi telefonsko ali z uporabo sodobnih tehničnih sredstev, ki se lahko dokumentirajo.

Člani nadzornega sveta so na podlagi sklepa skupščine upravičeni do sejnine in do povrnitve potnih stroškov in drugih povračil.

(7) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 23. člen statuta, ki po novem glasi:

Za sprejem skupščinskih sklepov je potrebna večina oddanih glasov delničarjev, razen če zakon ali statut ne določa drugih zahtev. Vsaka kosovna delnica ima 1 (en) glas.

(8) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 24. člen statuta, ki po novem glasi:

Poleg pristojnosti in dolžnosti, ki jih ima skupščina po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ima skupščina naslednje pristojnosti:

(i) odloča o izdaji, prodaji ali nakupu delnic družbe ali drugih obveznic in delniških upravičenj družbe, drugih pravicah ali opcijah za nakup takih obveznic ali delniških upravičenj;

(ii) odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe;

(iii) odloča o spremembah statuta družbe;

(iv) odloča o združitvi ali drugi obliki statusnega preoblikovanja družbe;

(v) odloča o prenehanju in/ali likvidaciji družbe;

(vi) imenuje revizorje;

(vii) odloča o razdelitvi dobička, vključno z izplačilom dividend ali kritjem izgube;

(viii) odloča o nakupu lastnih delnic družbe;

(ix) imenuje člane nadzornega sveta;

(x) spremembah računovodskih standardov in računovodskih načel družbe;

(xi) odloča o drugih zadevah, določenih v statutu družbe ali zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(9) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 25. člen statuta, ki po novem glasi:

Skupščino skliče uprava na lastno pobudo, ali na zahtevo delničarjev družbe, ki predstavlja 1/20 (eno dvajsetino) osnovnega kapitala družbe. Manjšina delničarjev, ki zahteva sklic skupščine, mora o pisni zahtevi za sklic posredovati tudi pojasnjen in utemeljen razlog sklica, in sicer predlog točke dnevnega reda, predlog sklepa in utemeljitev sklepa.

Zahteva za sklic se pošlje predsedniku uprave družbe.

Uprava je dolžna sklicati skupščino in objaviti sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev najkasneje v roku 5 (petih) delovnih dni od prejema zahteve za sklic skupščine.

(10) Spremeni se statut družbe tako, da se spremeni 38. člen statuta, ki po novem glasi:

Statut stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme skupščina, uporablja pa se od dneva vpisa v sodni register.

Skupščina lahko pooblasti nadzorni svet za spremembe statuta, ki zahtevajo zgolj uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimi odločitvami.

(11) Spremeni se statut družbe tako, da se izbriše 41. člen statuta.

(12) Nadzorni svet je pooblaščen za sprejem sprememb in dopolnitev statuta Družbe zaradi uskladitve njegovega besedila s sklepi sprejetimi na tej skupščini.“

II. V izpodbijani II. in III. izreka se izpodbijana sodba spremeni tako, da sta tožena stranka in stranski intervenient dolžna tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške tega postopka v višini 1.234,05 EUR, v 15-tih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

III. Tožena stranka in stranski intervenient sama nosita svoje pritožbene stroške, dolžna pa sta tožeči stranki nerazdelno povrniti njene pritožbene stroške v višini 535,00 EUR v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do izplačila.

Argumenti koherentnosti izhajajo iz načelne zahteve po medsebojni skladnosti (vsakršnih) pravnih pravil, to je tudi pravil znotraj istega predpisa, in ni najti nobenega razloga, zakaj bi se inkoherentnost (nasprotja in neskladnosti) znotraj istega akta obravnavala drugače kot inkoherentnost med različnimi splošnimi akti. Tako argument specialnosti kot argument kronologije sta povsem uporabljiva tudi pri nasprotjih znotraj istega pravnega akta, saj lahko isti akt vsebuje tako splošne kot specialne določbe, naknadne spremembe in dopolnitve istega akta pa omogočajo tudi uporabo argumenta kronologije. Vse metode razlage so se razvile prav zaradi nasprotij, nejasnosti in šibkosti jezikovnih sporočil v predpisu ali več predpisih.

Večinski delničar, če je skupščina sklicana na njegov predlog, se ne more sklicevati na privilegij glede ne-predložitve gradiva iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1. Sklic skupščine na predlog večinskega delničarja se opravi na podlagi prvega odstavka 295. člena ZGD-1, brez kakršnihkoli olajšav glede dolžnosti predložitve gradiva in obsega ter zagotovitve potrebnih informacij, ob popolnem upoštevanju 297.a člena ZGD-1, ki terja temeljito obrazložitev vsake točke dnevnega reda in zagotovitev vpogleda v gradivo že pred zasedanjem skupščine.