TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v izpodbijani I. točki izreka delno tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 128362/2015-2 z dne 27. 10. 2015 v prvem odstavku izreka razveljavi za znesek 2.440,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od 1.220,00 EUR od 16. 7. 2015 dalje do plačila in od 1.220,00 EUR od 16. 8. 2015 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 123,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2015 dalje do plačila in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne,

- v izpodbijani II. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške izvršilnega in pravdnega postopka v znesku 586,41 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni od prejema te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 330,78 EUR.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot to izhaja iz dovoljenih vlog, je tožena stranka kot naročnik višini tožbenega zahtevka oporekala. Že v prvi pripravljalni vlogi je navedla, (1) da je tožnik v spornih dveh mesecih opravljal delo za druge naročnike in na ta način pridobival zaslužek, (2) da je tožnik izjavil, da ne bo več opravljal dela za toženca, ker ima že boljšega naročnika. V drugi pripravljalni vlogi pa še, da je tožnik v odpovednem roku opravljal delo za druge naročnike vsaj v obsegu polne delovne obveznosti zaposlene osebe, za kar je dobival plačilo vsaj v višini, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je te navedbe označilo kot presplošne, češ da toženec ni določno navedel, kdaj in pri kom naj bi tožnik to delo opravil. Vendar pa tega bremena sodišče ne bi smelo naložiti tožencu. Dostop do podatkov o odtegljajih ima namreč praviloma le podjemnik, naročnik pa komaj kdaj, pri čemer v tem sporu ni bilo zatrjevano drugače.