TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VDSS Sodba Pdp 366/2019 - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev konkurenčne prepovedi - sodna razveza - reintegracija
SODIŠČE
Višje delovno in socialno sodišče
ODDELEK (*)
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
DATUM ODLOČBE (*)
21.11.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VDSS Sodba Pdp 366/2019
INTERNA OZNAKA (*)
VDS00029896
SENAT, SODNIK
Marko Hafner (preds.), Sonja Pucko Furman (poroč.), dr. Martina Šetinc Tekavc
INSTITUT VSRS
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev konkurenčne prepovedi - sodna razveza - reintegracija
PODROČJE VSRS
DELOVNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožnikoma pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 301,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožnikoma pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 301,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.
JEDRO
Dejstva, da sta tožnika vedela, da morata spoštovati konkurenčno prepoved in da je prvi tožnik enkrat v preteklosti že zaprosil toženo stranko za soglasje za opravljanje določenih del, ne utemeljujejo drugačne presoje subjektivnega odnosa tožnikov do očitane kršitve, ki temelji na ugotovitvi, da tožnika nista vedela, da delo, ki sta ga opravljala, sodi v dejavnost tožene stranke. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru, ni dokazan. Odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je namreč podan, če je delavcu mogoče očitati hujšo obliko krivde, naklep ali hudo malomarnost. Ni dvoma, da tožnikoma glede na ugotovljena dejstva ni mogoče očitati naklepnega ravnanja, prav tako pa tudi ne hude malomarnosti, ki pomeni zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od povprečnega delavca na istih ali podobnih delovnih mestih pri delodajalcu, zato odpovedni razlog ni podan.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.