TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek.

Pritrditi je pritožbi, da je obramba za ugotavljanje obdolženkine prištevnosti po nesreči dokazni predlog za postavitev izvedenca nevropsihiatrične stroke utemeljevala s potrebno stopnjo verjetnosti, ki jo je gradila prevdsem na izpovedih tam naključno prisotnih prič Z. K., ki je (zapisnik na list. št. 70) izpovedal, da je bila obdolženka v glavo ″bela″ in neodzivna, prepričan pa je bil tudi, da naj ne bi bila alkoholizirana, medtem ko je G. D. obdolženkino stanje opisal na način, kot da je bila šokirana. Po drugi strani pa je dokazni postopek pokazal, da poslujoča policista K. in M. nista povsem obvladala obdolženkinega početja na kraju samem, zaradi česar je na kraj bila poklicana druga policijska patrulja, v kateri je bil tudi T. S. (zapisnik na list. št. 55), ki pa je opravil celo vklenitev obdolženke, ki naj bi na kraju samem vpila, jokala, vlekla policiste za uniformo, celo naj bi blodila in izgledala naj bi, kot da ni tam, normalno pa je bilo z njo mogoče kontaktirati le tu in tam. Izpovedi slednje priče, čeprav je bila zaslišana, pa prvo sodišče, ko je presojalo utemeljitev tega dokaznega predloga, ni ocenjevalo, čeprav sta o obdolženkini neodzivnosti podobno izpovedovala tudi priči K. in D..