304. Merila za kreditno vrednotenje po ECTS
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 3. točke 68. člena in 3. točke štirinajstega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25) na svoji 221. seji dne 17. 11. 2025 določil
M E R I L A
za kreditno vrednotenje po ECTS
Ta merila opredeljujejo kreditno vrednotenje študijskih programov po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (The European Credit Transfer and Accumulation System; v nadaljnjem besedilu: ECTS) in minimalni delež izbirnosti v študijskih programih ter kreditno ovrednotenje krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila.
Ta merila se smiselno uporabljajo tudi za višje strokovne šole.
2. člen
(namen kreditnega sistema študija)
ECTS je sistem za nabiranje in prenašanje kreditnih točk. Namenjen je izboljšanju preglednosti in primerljivosti sistemov in študijskih programov, lajšanju mobilnosti študentov in medsebojnega priznavanja po vsebini in zahtevnosti sorodnih (primerljivih) opravljenih študijskih obveznosti ter lajšanju dostopa na trg dela.
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi za pridobitev kompetenc ali učnih izidov, kot so definirani v študijskem programu, ob upoštevanju slovenskega in evropskega ogrodja kvalifikacij.
ECTS omogoča tudi ovrednotenje dela, ki organizirano poteka izven formalnega izobraževanja (kot npr. krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila in druge oblike vseživljenjskega učenja) in je usmerjeno v pridobivanje znanja, veščin in spretnosti.
Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur povprečne obremenitve študenta (v nadaljevanju: obremenitev študenta); letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur, razen pri časovno prilagojenem študiju, kjer je letna obremenitev študenta lahko manjša.
Kreditna točka mora pri vseh predmetih v predmetniku posameznega študijskega programa pomeniti enako število ur obremenitve študenta. To določilo ne velja za izbirni del predmetnika, ki je študentu ponujen iz drugih študijskih programov.
V obremenitev študenta se štejejo različne oblike kontaktnih ur in drugih organiziranih oblik študija (predavanja, seminarji, vaje, klinične vaje, praktično usposabljanje, raziskovalno delo, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.) ter samostojno delo študenta.
Razmerje med posameznimi oblikami kontaktnih ur in drugimi organiziranimi oblikami študija ter samostojnim delom študenta je opredeljeno v učnih načrtih.
Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni vse študijske obveznosti, določene v učnem načrtu pri posameznem predmetu.
4. člen
(kreditno ovrednotenje študijskih programov)
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.