TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama prve nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izpodbijani sklep N 13/2012 (združeno z N 14/2012) z dne 10. 7. 2015 v drugi alineji točke III. 11. b) izreka (t.j. besedilo: - s parc. št. 430/5, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote R. S., G. ..., matična št. ..., kot služeči nepremičnini) razveljavi.

II. V preostalem delu se obe pritožbi prve nasprotne udeleženke zavrneta in se izpodbijani sklep N 13/2012 (združeno z N 14/2012) z dne 10. 7. 2015 v preostalih še izpodbijanih, a ne razveljavljenih, delih potrdi, v celoti pa se potrdi izpodbijani sklep o popravi in dopolnilni sklep N 13/2012 z dne 22. 6. 2018.

Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sklepa ali sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno poslovne razpolage. Pritožnica, pa kljub vedenju, da bodo tudi na nepremičninah, ki jih bo pridobila sama, ustanovljene služnosti, pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma uveljavljala izplačila nadomestila za ustanovljene služnosti oziroma ni zahtevala, da bi se morala ta okoliščina upoštevati pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je imela pritožnica pred razdružitvijo in po razdružitvi, zato teh svojih zahtev ne more uspešno uveljavljati prvič šele v pritožbi, saj gre pri takšnih navedbah pritožnice za nedopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker pritožnica ni navedla nobenih upravičenih razlogov, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Postopek za delitev solastnine je namreč predlagalni nepravdni postopek, ki je po večinski sodni praksi in pravni teoriji podvržen prekluzijam. Sodišče v postopku delitve stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, da pa to velja le za tiste nepremičnine, ki so predmet razdružitve, ne more pa sodišče določiti služnosti za dostopnost preko drugih nepremičnin, ki niso predmet razdružitve.